V ponedeljek ob 19.30 na oder mednarodnega gledališko-plesnega abonmaja Veličastni v Cankarjevem domu prihaja plesna predstava z naslovom Re:inkarnacija nigerijskega koreografa Qudusa Onikekuja. Gallusovo dvorano bodo napolnili ritmi afrobeata iz sedemdesetih v kombinaciji s sodobnimi primesmi hiphopa, dancehalla in funky housa. Qudus Onikeku plesnih stilov sicer ne jemlje preveč strogo oziroma se nanje sploh ne ozira: »Verjamem v brezpogojnost giba, v spomin, v razlage, ki jih telo nosi s seboj. Vsako telo, vsak človek se izraža na svoj način. Verjamem, da smo izvorno vsi plesalci. Če opazujete dojenčka, se ta vedno giba, odziva na zvoke okoli sebe, še preden se nauči govoriti ali hoditi, in ga nihče ne sprašuje, v katerem stilu izraža te gibe. Zame je sama ideja stilov način, kako kolonizirati telo, jaz pa raje stvarem pustim, da gredo svojo pot.« 36-letni Onikeku je znan kot eden vodilnih nigerijskih vsestranskih ustvarjalcev, ki ga opisujejo kot netipičnega umetnika. Deluje na področjih plesa, akrobacije, scenske umetnosti, filma. Predvsem ples je zanj glavni način preizpraševanja življenja. Re:inkarnacija je njegov umetniško-raziskovalni projekt, ki ga je ustvaril s svojo QDance Company, s katero je med drugim uspešno gostoval na beneškem in lyonskem bienalu ter na festivalu v Avignonu. Predstava se na preseku starodavne jorubske kulture in sodobnega plesa poglablja v telesni spomin ter v konec, ki predstavlja nov začetek, pa čeprav je to smrt.
Evolucija duše
Re:inkarnacija je plesna, glasbena, modna in vizualna umetniška stvaritev, ki se naslanja na reinkarnacijo kot načina gledanja na svet. Sestavljajo jo tri poglavja: rojstvo, smrt in ponovno rojstvo kot ciklično dojemanje živosti in večnega preporoda. Nastopilo bo deset plesalcev, ki prihajajo iz različnih delov Nigerije, ter glasbenika, ki bosta glasbo izvajala v živo. Poleg tradicionalnih znanj jorubske kulture predstavo prepletajo vibracije nigerijske mladine urbanega Lagosa, ki je vse bolj vezana na digitalni svet in družbena omrežja. Njihove jasno izstopajoče osebnosti ter gibi, ki jih skozi tradicijo afrobeata Fele Kutija samosvoje prevajajo v jezik sodobnega plesnega izraza, naredijo uprizoritev posebno, močno in eksplozivno. »Čeprav se zdi, da je na sodobni afriški plesni sceni nova, sveža energija, energija generacije z, če pogledaš globlje, spoznaš, da reproducirajo veliko tradicionalne, predniške inteligence, čeprav tega ne počno zavestno. Telo nosi s seboj svoj lastni spomin in inteligenco, četudi se tega ne spominjamo. Telo pozna načine, kako vse to obuditi nazaj. Gre za evolucijo duše, ki nima ne začetka ne konca, umre samo tisto, kar postavimo na površje. Mladi danes ne nosijo več tradicionalnih oblačil, temveč hoodije, kape, kavbojke, pri čemer je izvirna energija še vedno prisotna, le da v drugi preobleki. Reinkarnacija pomeni utelesiti. Pritegnila me je ideja utelesiti stara znanja, stare načine s sodobnimi orodji, kot so instagram, tiktok in youtube.«
Stik, ki ga v Re:inkarnaciji Qudus Onikeku vzpostavi z mladimi nigerijskimi odrskimi ustvarjalci, temelji na iskanju in poglabljanju v najbolj pristno, v stanje, ko človek še ni bil popredalčkan, kakor koli omejen: »Moja vloga koreografa je v poskusu spominjanja, v vprašanju, kakšen je ples v spominu posameznih teles. Verjamem, da smo ovitek naših prednikov. Čeprav jih nikoli nismo spoznali, v svojih telesih nosimo del njih. Svoje plesalce želim pripeljati do stanja, ko lahko ponovno odkrijejo tovrstne občutljivosti, ki jih nato sestavimo v nekaj lepega.«
