Lutkovno gledališče Ljubljana bo skupaj s Cankarjevim domom in Centrom urbane kulture Kino Šiška do torka, 27. septembra, gostilo 16. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti. Na njihovih odrih se bo zvrstilo 19 uprizoritev slovenskih in tujih gledaliških ustvarjalcev iz Kanade, Španije, Belgije, Francije, Litve, Izraela, Avstrije, Italije in Francije. Ajda Rooss je o programu, ki vključuje uprizoritve tako za otroke, mladino kot odrasle, povedala: »Na letošnjih Lutkah je gotovo več predstav kot v prejšnjih letih, ki kažejo na močno simbiozo sodobnega lutkarstva z upodabljajočimi likovnimi umetnostmi, kot so slikarstvo, kiparstvo, fotografija, figuralna umetnost. Ta vizualni pečat se žanrsko združuje skozi oznako vizualnega in snovnega gledališča, predmetnega gledališča, gledališča senc. Tudi v predstavah za najmlajše je vizualna podoba eden močnejših gradnikov uprizoritvene poetike.«
Gledalce bodo v nov svet premaknile zgodbe z izrazito aktualnimi sporočili, naslovile bodo kolektivne stiske, denimo okoljevarstveno ali pa stisko individualnega posameznika. Sogovornica izpostavi tudi močno prisotnost dokumentaristične note, ki se prepleta s poetično režijsko in likovno podobo ter inovativnim razumevanjem animiranih form. »Sodobno lutkovno gledališče ima zelo raznovrsten uprizoritveni izraz in je zagotovo najbolj silovita fuzija različnih umetniških praks. Svojega gledalca celo bolj kot skozi moč besede nagovarja z vizualnimi aspekti – skozi abstrakcijo, metaforo, simboliko. Tako je gledalec večkrat primoran opustiti navezavo na vsebinsko razumevanje zgodbe in se prepustiti zaznavi na nezavednih nivojih v polju notranjih uvidov« opaža Ajda Rooss.
Največ bo predmetnega gledališča
Letos je žanrsko najbolj zastopano predmetno gledališče, v katerem umetnik »vdihne dušo« povsem vsakdanjim predmetom, ki nato v njegovih rokah zaživijo v čisto novi vlogi. Dober primer tega bo med drugim predstava Macbeth Muet kanadske skupine La Fille du Laitier, ki bo uprizorila komično brutalno dekonstrukcijo ene najbolj znanih Shakespearjevih tragedij o moči in njeni zlorabi. Medtem bo Predstava M. A. R španske vizualne umetnice Andree Díaz Reboredo diskurz o arhitekturi skozi koreografijo predmetov, ki jih najdemo v našem domu. Turistična melanholija špansko-mehiškega tandema Oligor y Microscopía pa bo gledalce odpeljala na dokumentaristično iskanje spominov preko najdenih predmetov.
Produkcijsko najbolj zahtevna bo predstava Veliki kozel belgijsko plesno-gledališke skupine Mossoux-Bonté, ki bo 25. in 26. septembra v Cankarjevem domu. »Gre za odrsko doživetje temačnih impresij Črne slike (Pinturas negras; 1819–1823) slikarja Francisca de Goye. Prava vizualna mojstrovina, ki združuje elemente sodobnega plesa, lutkarstva in vizualne umetnosti drzno preizkuša nezavedno v polju gledalčeve domišljije,« se že veseli Ajda Rooss.
