»Dovolite mi samo stavek: bili smo skupaj, hvala lepa!« Tako je igralec Ivo Barišič v nedeljo ob sprejemu Borštnikovega prstana kratko, vendar čustveno silovito nagovoril zbrane v veliki dvorani SNG Maribor. Z dolgimi ovacijami dobitniku naše najvišje nagrade za igralsko umetnost se je nato po dveh tednih in več kot 70 dogodkih tudi sklenilo letošnje Borštnikovo srečanje.
V središču tri predstave
Tekmovalni program je bil letos zaradi premika festivala na pomlad razširjen in je obsegal šestnajst uprizoritev iz obdobja leta in pol po izboru selektorice Nike Leskovšek. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Žanina Mirčevska (predsednica), Rok Andres, Primož Ekart, Giacomo Pedini in Igor Ružić, je za najboljšo razglasila Škofjeloški pasijon, ki ga je zrežiral Jernej Lorenci v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj ter Mestnega gledališča Ptuj. »Silovitost uprizoritve je zlasti v navznoter obrnjeni spektakelskosti, ki najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo iz množične, procesijske forme reducira na kolektiv šestih igralcev,« je odločitev utemeljila žirija in dodala, da ta izrazito avtorska reinterpretacija klasike v svoji odrski pripovedi »celostno združuje vse uprizoritvene elemente«. Za avtorstvo izvirne glasbe v tej predstavi, ki kot »sedmi igralec v kolektivu« pomembno soustvarja vzdušje in ritem, je Borštnikovo nagrado prejel še skladatelj Branko Rožman.
Po številu nagrad pa sta izstopali še dve drugi uprizoritvi, obe nastali v ljubljanski Drami. Predstava Cement, ki jo je po predlogi Heinerja Müllerja zrežiral Sebastijan Horvat, jih je neposredno oziroma posredno prejela pet: Borštnikovo nagrado za režijo je prejel Horvat, ki po mnenju žirije v predstavi »spretno orkestrira vse elemente spektakla«, posebej opazna pa sta njegovo režisersko delo z igralci in grajenje znakovnega sistema, sicer svojevrstnega »vodila skozi labirint, ki ne poskuša biti všečen, plakativen ali atraktiven«, za scenografijo je bil nagrajen Igor Vasiljev, ki je navidezno običajen interier oblikoval »kot večpomenski in vsestranski prostor«, za oblikovanje svetlobe pa Aleksandar Čavlek; ob tem pa sta Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić (tudi) za svoji vlogi v tej predstavi prejela Borštnikovo nagrado za igro.
Uprizoritev Požigi po predlogi Wajdija Mouawada, ki jo je zrežirala Nina Rajić Kranjac, je prejela posebno Borštnikovo nagrado po presoji žirije – ta je zapisala, da gre »zaradi vrhunskega dela vseh ustvarjalcev uprizoritve« za dragoceno in temeljito zamišljeno ter odigrano predstavo, ki v vsej polnosti elementov »uprizarja kaos sveta«; Nina Valič in Marko Mandić pa sta si s svojima vlogama v njej prislužila igralski nagradi.
Kar šest igralskih nagrad
Letos so sicer podelili šest nagrad za igro, torej dve več kot običajno, saj je žirija največje bogastvo slovenskega gledališča prepoznala pri igralskem potencialu. Poleg omenjenih so bili nagrajeni še Jana Zupančič za vlogo v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Mestnega gledališča ljubljanskega, Marjuta Slamič za vlogo v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj in Vladimir Vlaškalić za vlogo v uprizoritvi To noč sem jo videl. Nagrado za mlado igralko je prejela Lina Akif za nastope v različnih predstavah letošnje selekcije; to so Vročina (SMG, festival steirischer herbst in Maska), Črna koža, bele maske (Anton Podbevšek Teater in Plesni Teater Ljubljana) in Vsi ptice (Mini teater, Mestno gledališče Ptuj in Festival Ljubljana). Borštnikovo nagrado za jezikovno priredbo pa je dobil Srečko Fišer, ki mu je uspelo v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj z »izrednim občutkom za jezik, prevajalsko natančnostjo in naklonjenostjo primorskemu dialektu oblikovati živo odrsko realizacijo besedila ter uprizoritvi dodati mediteranskega duha, sočnost in neposrednost«.
Podelili so tudi več stanovskih nagrad. Društvo gledaliških režiserk in režiserjev je prvič podelilo nagrade nepogrešljivi za podporno delo v gledališču, ki so jih prejeli Silvo Zupančič, Mojca Sarjaš, Bojana Bajželj in Nevenka Koprivšek. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa je tradicionalno nagrado za najboljšo uprizoritev pretekle sezone namenilo predstavi Sad Sam Matthäus v režiji, koreografiji in izvedbi Matije Ferlina ter v produkciji zavoda Emanat in Ferlina.
