»Upam si reči, da je to najbolj ambiciozen in najbolj kompleksen projekt bližajoče se Evropske prestolnice kulture,« je programski vodja EPK Stojan Pelko napovedal serijo 12 predstav z naslovom Dodekalogija 1972–1983, ki jo pripravlja režiser Tomi Janežič. Podnaslovljene z letnicami od 1972 do 1983 bodo pripovedovale transgeneracijsko dokumentarno fikcijo Nove Gorice in Goriške, prostora, kjer je nekaj povsem običajnega, da na domačem dvorišču najdeš granato. V okviru prihajajoče Evropske prestolnice kulture bo vsak mesec na ogled ena od njih.
Predstave so med seboj povezane, nekatere skorajda dvojčki, povezuje jih dejstvo, da nastajajo v mestih, ki so bila nekoč del avstro-ogrske monarhije, povezujejo jih zgodbe in mreže življenjskih usod resničnih ljudi, ki so v dvajsetem stoletju živeli na Goriškem. Ne gre za čisto zgodovino, režiser Janežič delo poimenuje dokumentarna fikcija, o ozadju pa razkrije tole: »Dodekalogija jemlje za iztočnico obdobje sedemdesetih let prejšnjega stoletja, torej časa, ko sem tudi sam odraščal v Novi Gorici, in časa, ki je pomenljiv za to mesto, saj je bilo to obdobje velike gradnje in upanja, ter hkrati časa, ko začne država v ekonomskem smislu drveti v propad. Jugoslavija v letu 1981 ne more več plačati niti obresti za dolgove, ki jih ima. Vse to je povezano s političnimi razmerami in neizogibnim začetkom razpadanja te države.« Obljublja duhovite, do človeka prizanesljive in tople predstave, čeravno bodo govorile o izkustvih meje, kontrabanta, izseljevanja, selitev, vojne …
Občinstvo: od 1 do 2200
Po tehnični plati Dodekalogija raziskuje meje umetniške forme, zato bo to serija zelo različnih predstav. Prva, ki bo pred uradnim odprtjem EPK premierno na sporedu že prihodnji mesec, se bo zgodila v kultni počitniški prikolici Adria in bo ena najbolj butičnih predstav doslej: odigrana za enega samega posameznega gledalca. Ta se bo nanjo »naročil«, tako kot se naroči za obisk pri frizerju. Ena od predstav se bo odvila v novem zunanjem amfiteatru SNG Nova Gorica, ena v vasi Krušče, kjer Janežič živi in ustvarja, največja bo pred 2200 gledalci na novogoriškem stadionu. Pri ustvarjanju sodeluje 75 igralcev, dve domači in tri tuja gledališča, pri režiji Janežiču asistira dodatnih 12 režiserjev. Kljub temu prvi mož predstave pojasnjuje, da pri pripravi Dodekalogije pred sabo ni imel ambicije megalomanskosti. »V resnici gre za zelo komorne predstave, ki so zelo intimne. To ne bo spektakel, ki bi hotel ljudi navduševati na površen način.«
Ker gledališče razume kot skupinski proces oziroma kot vzajemnost med gledalci in igralci, so tudi predstave nanizane tako, da skozi vrata počitniške prikolice v prvo predstavo in mrežo zgodb gledalec vstopi sam, po dvanajstih mesecih pa končujejo skupaj: povezani gledalci skupaj z igralci.
Samostojne predstave ali del celote?
Predstave nastajajo v Novi Gorici, poleg tega pa še v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, srbskem gledališču Újvidéki Színház v Novem Sadu, Madžarskem državnem gledališču Csiky Gergely v Temišvaru (Romunija), ukrajinskem Akademskem dramskem gledališču Ivana Fran v Ivano-Frankivsku in v Ustvarjalnem centru Krušče, mali vasici na Notranjskem. Umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš pojasnjuje, da tako kompleksno stvarnost, kot je goriški prostor, lahko pojasniš le s tako kompleksno serijo predstav, kot jih zaokroža Dodekalogija. »Gre za logistično in ustvarjalno izjemno zahteven proces, ki ga ne bi mogli izpeljati v enem samem letu, prve predstave smo začeli pripravljati že leta 2022, vaje za celoten projekt potekajo od letošnje pomladi, vanj je vpletenih veliko gledališč. Hkrati zahteva tudi posebno predanost sodelujočih gledališč, saj smo morali prilagoditi vaje in spored drugih predstav. Ne glede na vse se mi zdi, da je ta naložba dobra, saj bomo naredili zgodovinsko pomemben projekt,« dodaja Bratuš. »Predstave je mogoče videti samostojno ali kot dele ene same, celoletne predstave. Tudi če si ogledaš le eno od predstav, nisi ničesar zgrešil, za zaobjem celote pa jih seveda potrebuješ dvanajst.«
