Amanda Aizpuriete pripada generaciji, ki je s poezijo nastopila sredi 70. let prejšnjega stoletja in se aktivno uprla dvojni morali latvijske oziroma sovjetske družbe. V svoji poeziji je odkrito in neprizanesljivo pisala o neprijetnih plateh takratnega življenja ter odpirala številne tabuizirane teme. Zlasti je razkrivala življenje žensk v pretežno patriarhalnem in družbeno težavnem okolju.
Njeni motivi izhajajo večinoma iz življenjske konkretnosti, podob življenja na obalah njenega domačega mesta, pojavov, ki so samo na videz vsakdanji, običajni, saj po njenih besedah ne obstaja nič takega, kar bi lahko imenovali »vsakdanje«, »normalno«, je v obrazložitvi zapisala strokovna žirija. Je avtorica devetih pesniških zbirk. Izšle so v 14 jezikih, v slovenščino je njene pesmi prvi prevedel Veno Taufer.
Dobitnico nagrade je na današnji novinarski konferenci razglasil predsednik žirije Aljoša Harlamov, ki je razkril tudi slovenskega avtorja v središču. Andrej Blatnik je pripadnik tako imenovane postmodernistične generacije slovenskih prozaistov, ki se je v književnosti pojavila v 80. letih ter se zbrala okrog revije Literatura in knjižne zbirke Aleph, ki jo je zasnoval. Večinoma se je naslanjala na izkušnje ameriške metafikcije. Njegova proza trenutno šteje pet romanov in šest knjig zgodb ter knjige esejev ter je prevedena v številne jezike.
Problematika begunstva
Po napovedih Harlamova bo festival po dveh letih spet potekal v živo s 15 dogodki na Krasu, v Ljubljani in še nekaterih krajih. V središču pogovorov bo vprašanje Kako daleč je dom, pri čemer se bodo osredotočili na begunstvo ter v povezavi s tem obravnavali jezik kot osrednje orodje pisateljevanja. To bo del širše teme zadnjih treh let Evropa se širi in krči. Evropa je namreč po njegovih besedah v krču zaradi begunstva, znotraj nje pa tudi Slovenija, ki prav tako sodeluje v birokratskih postopkih, s katerimi krši človekove pravice.
Evropa po oceni žirije tudi ni pripravljena na prihodnost tako imenovanih podnebnih beguncev, ki bodo začeli bežati z območij suš ali poplav. Ker pa so selitve tudi kulturno vprašanje, se bodo na festivalu po besedah Harlamova vprašali, kaj k današnjemu svetu prispevajo pisatelji begunci, azilanti, priseljenci in tisti, ki pišejo v nematernem jeziku, ter kako to vpliva na samo ustvarjanje, ohranjanje spomina in identitete. Temu se bodo posvetili na okrogli mizi Srednjeevropske pobude (SEP).
Antologija sodobne estonske književnosti
Gosti festivala bodo Dejan Dukovski iz Severne Makedonije, Hanna Komar iz Belorusije, Gail McConnell iz Severne Irske, Kristian Novak iz Hrvaške, nemško-ukrajinska avtorica Natalka Sniadanko, slovensko-italijanski avtor Renato Quaglia, nemško-ruska avtorica Katia Sophia Ditzler, Ivo Stropnik iz Slovenije in Tatiana Tibuleac iz Moldavije.
Estonijo pa bosta zastopala Kätlin Kaldmaa in Igor Kotjuh. Ob letošnjem festivalu bo namreč izšla antologija sodobne estonske književnosti, ki je bila v Sloveniji doslej precej neznana. V njej bo predstavljenih 21 avtorjev z »veliko odlične poezije in proze«, je povedala sourednica knjige Julija Potrč Šavli.
Na Vilenici bodo podelili tudi nagrado SEP za mladega avtorja ali avtorico. Mednarodni komparativistični kolokvij bo obravnaval ontološke in družbene vidike estetike in literature.
Kot je povedal Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira, bo prihajajoča Vilenica zaradi nedavnih in trenutnih dogodkov po svetu, kot sta tudi epidemija covida-19 in vojna v Ukrajini, verjetno prelomna, a upa, da bodo po festivalu bolj optimistični.
