V Cankarjevem domu na Vrhniki bodo na jutrišnji slovesnosti, ki se bo začela ob 16. uri, razglasili tretjega dobitnika oziroma dobitnico Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno literarno delo, izdano v minulem letu. Za nagrado, ki jo od leta 2020 podeljujejo Slovenski center Pen, SAZU, Univerza v Ljubljani ter ZRC SAZU v sodelovanju z Občino Vrhnika (ta je tudi glavna donatorica nagrade), so nominirani Nina Dragičević s pesniško zbirko To telo, pokončno, Simona Semenič s zbirko dram tri igre za punce in Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta.

Kot je na predstavitvi letošnjih nominirancev pred dobrima dvema tednoma povedal predstavnik SC Pen Marko Golja, so tokrat za Cankarjevo nagrado dobili za kar polovico več predlogov kot lani. Žirija, ki jo sestavljajo Niko Grafenauer, Alenka Koron, Darja Pavlič, Alja Predan in Ivan Verč (predsednik), je sicer po njegovih besedah izbrala zelo različna, prebojna in tudi nekonvencionalna dela, ki zaobjemajo raznolike literarne zvrsti, »kar je bilo značilno tudi za ustvarjalnost Ivana Cankarja«. Alenka Koron je dodala, da so natančno preučili nekaj več kot 30 knjig, pri izboru pa so sledili zlasti merilom, kot so jih začrtali ustanovitelji nagrade. »Upoštevali smo žanrske značilnosti besedil ter presojali tematske razsežnosti in interpretativne možnosti, nato pa smo izbrali tri dela s področij poezije, dramatike in pripovedništva, v katerih prepoznavamo pomemben prispevek k sodobni slovenski literaturi.«

Raznovrstne literarne lege

Pesnica in glasbenica Nina Dragičević s svojo pesniško zbirko To telo, pokončno, za katero je lani prejela Jenkovo nagrado, po besedah žirije izstopa iz okvirjev običajne, vsakdanje, vsem znane in lahko berljive pesniške pisave. »Gre za pesnitev, ki sledi tradiciji modernizma, zato je njena zgodba razdrobljena, polna premolkov in praznih mest.« Pri tem je v ospredju refleksija o »poraznem družbenem položaju žensk, še posebej lezbijk in prvoosebne govorke«.

Dramatičarka in performerka Simona Semenič v treh igrah za punce (zbirko sestavljajo besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo) z različnih zornih kotov »tematizira žensko vprašanje ter vprašanje spola«, je med drugim zapisala žirija. V teh dramah skozi vrsto pripovednih postopkov opredeljuje raznovrstne lege ženske, njen zgodovinski in sedanji družbeni položaj, »zlorabe, zatiranje, podrejanje, a tudi njeno osvoboditev in razbremenitev«.

Pisatelj in fotograf Dušan Šarotar pa v romanu Zvezdna karta izrisuje tragično usodo prekmurske judovske družine trgovca Franja Schwarza v času holokavsta; enake tematike se je dotaknil že pred leti v romanu Biljard v Dobrayu. Ob tem je žirija poudarila, da pisatelja pri tenkočutnem, slogovno pretanjenem osvetljevanju preteklosti niti ne zanima toliko holokavst kot tak: »Bolj se posveča spominskim podobam, skoraj s fotografsko natančnostjo pa tudi predmetnosti, vzdušju in vtisom, ki se pri tem oblikujejo.« Cankarjeva nagrada je sicer vredna 10.000 evrov – leta 2020 jo je kot prvi prejel Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi, lani pa Gašper Kralj za roman Škrbine.