Avtor pri Mladinski knjigi pravkar izdane monografije Od imena do spomina dr. Ambrož Kvartič je vse pomembne prelomnice v naših življenjih spravil v eno knjigo, ki jo je uredila Nina Žitko Pucar, oblikovala Pavla Bonča, Anja Kamenarič pa je zbrala slikovno gradivo. Mladi raziskovalec je sicer asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, strokovno pa ga zanima sodobna pripovedna in pesemska folklora. Je vsestranski ustvarjalec, tudi pesnik, televizijski in radijski sodelavec, saj je tudi soustvarjalec televizijskih oddaj Joker in Male sive celice oziroma »stric iz ozadja, ki postavlja težka vprašanja, zato mu radi rečemo kar mala siva celčica, čeprav je v resnici ena velika celica; ne le z vidika raziskovanja in strokovnosti, ampak tudi kreativnosti,« je dejala novinarka Maruša Prelesnik Zdešar v pogovoru z avtorjem na predstavitvi monografije Od imena do spomina v torek v Konzorciju.

Šege življenjskega kroga

Obredi in šege na Slovenskem so pravzaprav že dobro raziskani, izdanih je bilo že kar nekaj strokovnih publikacij v slovenskem prostoru, zato se je avtor nekaj časa ukvarjal z vprašanjem, kako zastaviti veliko etnološko monografijo, kot je še ni bilo; »in skozi leto smo se že velikokrat sprehajali, od januarja oziroma od Božiča do jeseni, tako da se za to nisem odločil. Krožna stvar, okrog katere se lahko prevesi, je izkristalizirala življenje, življenjski krog, se pravi šege in navade, ki nas peljejo skozi življenje, nas zaznamujejo, potrjujejo napredek iz ene družbene vloge v drugo.«

Toda vse, kar je bilo popisano do sedaj, je bilo popisano parcialno, se pravi, je bilo del kakšne tematsko obsežnejše raziskave ali del predstavitve nekega lokalnega okolja. »Dela, ki so dejansko vzela življenje kot neko podstat temeljnega razmisleka, so obdelale glavne tri točke življenja – rojstvo skupaj s krstom, poroka ter smrt in pogreb. Vmes pa je še marsikaj, in skupaj z založbo smo se odločili, da naj knjiga predstavi večino teh stopnic, torej večino obrednih vsebin, ki nas na življenjski poti spremljajo,« pravi avtor. Sem sodi izobraževanje, verski obredi, služenje vojaškega roka, oblike mladinskega in otroškega združevanja, fantovske in dekliške skupnosti, delovne in interesne skupnosti, ki svoje člane sprejemajo na obreden način, denimo pevci, lovci. Ena teh prelomnic je tudi upokojitev, ki se ji po mnenju avtorja ne posveča veliko pozornosti. Dodal pa je še dve prelomnici iz sodobnejšega časa: najprej so tu hišni ljubljenčki, ki so postali tekom 20. stoletja družinski člani in jih ob smrti pokopavamo, praznujemo njihove rojstne dneve, druga pa je gradnja, ustvarjanje doma, postavljanje hiše, okrog česar so se ravno tako stkale določene obredne vsebine.

Od preteklosti do sedanjosti

Delo v etnologiji vedno temelji na terenskem delu, »se pravi greš med ljudi, opazuješ, sprašuješ in se jim poskušaš približati, gre torej za metodo opazovanja z udeležbo. Tako obsežne teme sam vsekakor nisem mogel zaobjeti na ta način, tako da gre v tem primeru monografije za nekakšen kolaž dela, ki so ga opravili ljudje, raziskovalci pred menoj. Veliko knjig, tudi diplomskih del sem predelal, da se je izkristaliziralo, kar sodi v to tematiko. To pomeni, da sem šel daleč nazaj, vse do Valvazorja. Ideja te knjige je bila, da ne ostanemo v preteklosti, zato sem pregledal tudi naš sodobni čas. Zanimivo pri tem je, da se vidi skozi to tudi neke kontinuitete, hkrati pa prelome, novosti in pozabljene stare reči. Danes je recimo že zelo redko, da otrok umre ob rojstvu ali celo mati z njim. Šeg, s katerimi so ljudje skušali na to vplivati in preprečevati, danes seveda ni več. Nekaj je torej takšnih, ki smo jih pozabili, nekatere pa so prišle šele z družbenimi omrežji, recimo 'baby shower', ko pari pred rojstvom otroka razkrijejo njegov spol na spektakularen način. V monografiji je pravzaprav zaobjeto neko obdobje, ki nima pravega začetka in konca, marsikaj, kar je predstavljeno kot sodobno, zna že čez nekaj let zastareti. To je malce frustrirajoče v raziskovalnem smislu, hkrati pa je izziv.«

Ritualni red, kot nekaj, kar je utemeljeno na starejših plasteh verovanja, neposredno vpliva na naša življenja, še dodaja avtor. »Če nečesa ne izvedemo, recimo ne krstimo novega pevca v zboru s krstom ali pa ne bi izpeljali danes v Konzorciju uradne predstavitve te monografije, potem nekaj ne bi bilo v redu, nekaj bi umanjkalo. Če človeka ne bomo pokopali na način, kot ga ritual predpisuje, se bo vračal in nas bo strašil po nekih starih verovanjih. Vedno je tu neka skrita, imanentna posledica, če ritual ne bo pravilno izveden – ne samo za posameznika, ampak za vse nas v družbi.« Pravi še, da se je zavest o ritualnem redu danes sicer nekoliko izgubila, ritual sam pa se ne bo izgubil, »to je človeka naredilo in to bo obstalo. Obredi in šege nikoli ne bodo izginili, vedno bodo z nami.«

Vsako poglavje fotografsko bogate monografije je opremljeno tudi s pesmijo, odlomki iz leposlovja, zgodovinskimi in časopisnimi zapisi, terenskimi zapisi starejših raziskovalcev, skozi strokovno besedilo pa se prepletajo ilustracije.