Radio Študent je nastal na pobudo Skupnosti študentov s podporo Šolta. Oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti osmega bloka v ljubljanskem študentskem naselju. To je bil takrat prvi in edini študentski radio v Jugoslaviji, po vsej verjetnosti tudi v Evropi. Knjiga Brez nagobčnika: Radio Študent – že od 1969 se posveča predvsem prvim petdesetim letom delovanja radia, ki je v slovenski kulturni, medijski in politični krajini pustil neizbrisen pečat. To ni bil režimski projekt oblasti. Brusil, pilil in kalil je številne generacije novinarjev, umetnikov ter intelektualcev. Koliko je bilo »ereševcev«, ki so šli skozi njegovo šolo, je nemogoče izračunati. »Večina moje novinarske formacije je potekala na Radiu Študent. Vse, kar danes znam, sem se naučil tam. Navzven je deloval kot anarhistična destruktivna sila, ki je imela popolnoma ironičen odnos do vsakega reda, pri delu pa je zahteval urejenost. Poslušalci so to znali ceniti. Trik je bil v tem, da zadevo narediš brezhibno, a brez togosti, ki je prežemala takratne medije,« lahko v knjigi preberemo besede Dnevnikovega novinarja Ervina Hladnika - Milharčiča.
Poslednja resnična
svoboda izražanja
RŠ je bil prvi steber alternativne kulture in različnih subkultur, med drugim z organiziranjem koncertov sprva v študentskem naselju in spodbujanjem novih, progresivnih bendov, s predvajanjem izvirnih oddaj in glasbe, ki drugje ni dobila svojega prostora. »Radio Študent obstaja že več kot pol stoletja, še vedno pa je konceptualno in vsebinsko radijski ali celo medijski unikum ne le v Evropi, temveč tudi v svetu. Zadnji žarek resnične svobode izražanja,« v knjigi pove Aida Kurtović, voditeljica legendarne oddaje Nisam ja odavde. Kritična misel, ljudje, ki svoje delo opravljajo iz ljubezni do radia, ne zaradi denarja, in poudarek na kakovosti radijskih vsebin so tisto, kar drži Radio Študent pokonci še danes, kljub temu da so ga poskušali in ga še vedno poskušajo utišati marsikakšni interesi. Brez nagobčnika je besedna zveza, ki se je prvič pojavila ravno na Radiu Študent, in sicer v radijskem džinglu, ki ga je zložil Boštjan Napotnik - Napo. Nekdanji glasbeni urednik Igor Bašin je na včerajšnji predstavitvi knjige povedal: »Dejstvo je, da je bil Radio Študent večkrat spregledan ali preslišan samo zaradi tega, ker je imel predolg jezik in ker je bil brez nagobčnika.«
Sodelujoči pri knjigi, ki bo lepa popotnica bližajoči se 55. obletnici radia, so nekdanji ali pa še vedno aktivni sodelavci, ki so bili vsak na svoj način vpeti v Radio Študent. Urednici sta Nela Malečkar in Alenka Veler, pisci treh nosilnih tem, ki so bili prisotni na včerajšnji predstavitvi, pa so Igor Bašin, Marko Doles in Tomaž Zaniuk. Prvi del govori o zgodovini RŠ, osrednji del nosi naslov Ozvočeni glasovi in predstavlja zgodbe 33 sodelavcev radia od njegovega začetka pa vse do danes, zadnji del pa ponuja svež pogled mlajše generacije, in sicer besedila Gala Krizmaniča, Tine Tomšič in Jake Viranta. Knjiga vsebuje 370 fotografij, poleg tega pa še številne dokumente in povezave do več kot 50 legendarnih džinglov RŠ, ki jim je mogoče prisluhniti s pomočjo QR-kod.
