Na frankfurtskem knjižnem sejmu je že od prvega dne živahno tudi na slovenski nacionalni stojnici – ta se nahaja v središču prvega nadstropja ogromne hale 4, kjer se predstavljajo tudi številne druge evropske države. Stojnica, ki v primerjavi z večino drugih zavzema kar spodobno površino (pri tem je treba dodati, da so cene razstavnih prostorov precej zasoljene), je neke vrste »poslovno središče« slovenske predstavitve, obenem pa tudi tistim bolj naključnim mimoidočim ponuja temeljit vpogled v našo knjižno produkcijo: prizorišče namreč preči dolg lesen regal, ki razločuje prireditveni prostor na eni strani od omizij za poslovne sestanke na drugi, na obeh straneh »zavese« pa je razstavljenih več sto knjig slovenskih avtorjev vseh zvrsti, večinoma seveda v nemškem prevodu. Del stojnice je tudi predstavitveni pult Javne agencije za knjigo z množico katalogov in drugih promocijskih gradiv.

Različne poti do uspeha

Podobno kot slovenski paviljon tudi naša nacionalna stojnica ponuja pester nabor različnih pogovornih dogodkov, ki segajo od premislekov različnih oblik mednarodnih sodelovanj ter drugih strokovnih tem (na primer o izzivih prevajanja ali organizaciji literarnih dogodkov) do debat z avtorji. Tako sta denimo včeraj o vprašanju literarnega uspeha razmišljala Sara Belin, ki že dolga leta živi v Nemčiji in je s svojimi ljubezenskimi romani širok krog bralcev (oziroma bralk) nagovorila zlasti prek digitalnih platform, torej v obliki elektronskih knjig, in eden pogosteje prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev Miha Mazzini. Ta je med drugim omenil, da so za večino izdaj njegovih knjig v tujini zaslužni predvsem prevajalci, ki so preprosto želeli prevesti neko njegovo delo, ki jim je bilo všeč, in so pomagali tudi pri iskanju založnika. Še enkrat se je torej pokazalo, da so lahko poti do preboja sila različne, kot je dodal Mazzini, pa ima več obrazov tudi uspeh, saj se ne meri nujno le s številom prodanih izvodov.

Seveda pa je frankfurtski sejem v osnovi namenjen ravno – poslu. Častno gostovanje Slovenije zato naše založbe, s svojim programom se jih na sejmu predstavlja več kot trideset, vidijo kot priložnost za večjo prepoznavnost – in s tem nove poslovne dogovore. »Letošnji sejem nam ponuja predvsem neke vrste žaromet, dodatno pozornost, ki se lahko v prihodnosti odrazi v večjem številu prevodov slovenskih del v tujini,« meni Petra Kavčič, vodja sektorja za mednarodno sodelovanje pri založbi Beletrina. »Ne gre le za že izdane knjige ali avtorje, ki se v živo predstavljajo na sejmu, ampak za splošno krepitev zavedanja o zanimivosti slovenske literarne produkcije.«

Kot dodaja, učinki ne bodo nujno vidni že v času sejma. »Glede na profil naše založbe v tujino sicer niti ne ponujamo uspešnic, ki bi temeljile na trenutnih trendih, temveč naslove, ki imajo trajno vrednost, naj gre za dela sodobnih avtorjev ali takšna, ki so stara več let, celo desetletij – tudi če morda doslej še niso dobila prevoda, to ne pomeni, da ga nekoč ne bodo.« Tako ima Beletrina v katalogu tudi celoten opus Lojzeta Kovačiča (ki se ga trenutno prevaja za ameriški trg) in Vitomila Zupana, katerega Menuet za kitaro (1975) je že pred časom izšel pri nemški založbi Guggolz, zdaj pa mu bo sledil še Levitan. »Roman se mi je zdel zanimiv zaradi obdobja, ki ga obravnava, saj se vsebinsko navezuje tudi na nemško zgodovino,« pojasnjuje odločitev za izdajo Menueta za kitaro založnik Sebastian Guggolz. »Bralci so bili nad njim navdušeni, to obsežno delo pa se je hkrati kar dobro prodajalo, morda tudi zaradi odličnih kritik, v Avstriji so ga recimo izbrali za knjigo meseca. Tako smo se odločili, da s prevajanjem Zupanovih romanov nadaljujemo.«

Tudi digitalna ponudba

Pri Mladinski knjigi, ki ima tako kot še nekaj drugih naših založb tudi lastno stojnico, ta je obarvana z ilustracijami iz uspešne slikanice Zakaj? Lile Prap, so za letošnji sejem zasnovali ponudbo več kot 400 naslovov, predstavljajo tudi novo aplikacijo, digitalno knjižnico Mladinska Plus. Kot pravijo, so se za letošnji nastop intenzivno pripravljali več let, da bi čim bolje izrabili vrhunsko priložnost za promocijo na svetovni ravni. Že zdaj svoje izdaje prodajajo v več kot 40 držav, na nemško govoreče področje pa jim je doslej že uspelo plasirati dela iz prav vseh knjižnih kategorij in za vse generacije. »Sejem bo uspešen, če bomo prodali vsaj za petino več avtorskih pravic kot prejšnja leta in razširili poslovno mrežo tujih založniških partnerjev,« pojasnjujejo.

Založba Sanje v ospredje svoje predstavitve postavlja znameniti roman Alamut Vladimirja Bartola, katerega aktualnost – na žalost tudi zaradi mednarodnih razmer – že leta ostaja nedotaknjena, veter v jadra pa daje romanu tudi dejstvo, da je skupina Laibach po njem zasnovala istoimenski glasbeni spektakel, s katerim je sinoči nastopila v Frankfurtu in ki velja za sploh največji slovenski dogodek v času sejma. Zasnovali so tudi novo spletno knjigarno, namenjeno zlasti angleško govorečemu območju: ta bo ponujala njihove knjige, tako tiskane kot elektronske in zvočne, med njimi tudi nekatere slovenske klasike, kot je Zvezdica Zaspanka Frana Milčinskega.