Po dveh »virtualnih« izdajah se Slovenski knjižni sejem letos vrača (tudi) v živo, in sicer na novem prizorišču – pod geslom Berem svet se bo med 22. in 27. novembrom na Gospodarskem razstavišču predstavilo 88 razstavljavcev, slovesno odprtje sejma pa bo že večer prej, v ponedeljek v Festivalni dvorani; na spletu bo trajal vse do 4. decembra. Vstopnine ne bo.
Dovolj prostora za vse
Kot je spomnila predsednica upravnega odbora 38. Slovenskega knjižnega sejma Tanja Tuma, se je knjižni sejem natanko pred petdesetimi leti začel ravno na Gospodarskem razstavišču, sprva kot bienalna prireditev, nato vsako leto, pozneje – in vse do nedavnega – pa je gostoval v Cankarjevem domu. Kot dodaja, se bodo letošnjega sejma udeležili skoraj vsi slovenski založniki. »Veselimo se druženja s knjigami, pisatelji, domačimi in tujimi gosti ter seveda bralci; prostora bo dovolj, da bo lahko sejem ponovno zadihal s polnimi pljuči.«
Odločitev za selitev na Gospodarsko razstavišče ni bila ravno lahka, je pojasnil Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev. »Nekoliko lažja pa je postala, ko smo izvedli anketo med razstavljavci in se je izkazalo, da se jim zdi to prizorišče enako primerno kot Cankarjev dom.« Po njegovih besedah je bil glavni razlog selitve ta, da je bilo v Cankarjevem domu že pretesno za vse, ki so želeli sodelovati na sejmu. »Ko smo se odločali glede lokacije sejma, tudi še ni bilo jasno, kako se bo razvijala epidemija; prostori na Gospodarskem razstavišču so veliko bolj zračni, omogočajo pa tudi enosmerno gibanje.« Poudaril je še, da bodo imeli na Gospodarskem razstavišču vsi razstavljavci enake pogoje, česar prej ni bilo mogoče zagotoviti; na razpolago jim bo okoli 1500 kvadratnih metrov površin, kar je 15 odstotkov več kot doslej.
Država v fokusu bo letos Španija, ki je bila tudi častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina, kjer so leto 2022 razglasili za leto Ele Peroci – znana pisateljica je bila namreč pred sto leti rojena prav v tem kraju. Kot je dodal župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, so spomin nanjo zaznamovali z vrsto prireditev, na knjižnem sejmu pa želijo še podrobneje predstaviti svoj kraj.
Več kot 200 dogodkov
»Sejem bo ponudil pester nabor ugodnih nakupov, novih knjižnih naslovov ter bogatega programa,« je napovedala Helena Kraljič, predsednica programskega odbora. Na štirih odrih se bo tako zvrstilo več kot 200 dogodkov z domačimi in tujimi gosti, pri čemer bo najbolj raznovrstne vsebine ponujal Glavni oder, Oder mladih bo z branji, pogovori in delavnicami namenjen zlasti otrokom, avtorje ter njihova dela bo predstavljal Pisateljski oder, na Pogovorni postaji pa se bodo posvetili debatam o različnih literarnih in družbenih temah; prvič bo na sejmu tudi stripovski kotiček, ki bo med drugim ponujal razstavo nagrajenih stripov zadnjih let. Razstavnih dogodkov bo sicer še več, na ogled bodo na primer dela nagrajencev letošnjega Bienala ilustracije in ilustracije iz romana v stripu Nekropola, ki ga je tržaški umetnik Jurij Devetak ustvaril po slovitem romanu Borisa Pahorja. Osem dogodkov, od pogovorov do predstavitev, bo ponudila tudi Fotocona, ki se posveča predstavljanju fotoknjig.
Strokovni program se bo tokrat navezoval na gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu prihodnje leto, je pojasnil sokurator naše predstavitve Miha Kovač – v torek bo tako na glavnem odru pogovor z direktorjem frankfurtskega knjižnega sejma Jürgenom Bossom in Katjo Stergar, vršilko dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo, Založniška akademija pa se bo posvetila temi prodaje avtorskih pravic v tujino – tu bodo svoje izkušnje prispevali tudi trije tuji gostje, špansko-angleški pisatelj, književni prevajalec in založnik Lawrence Schimel, litovski literarni agent Benas Berantas in direktorica Helsinške literarne agencije Urpu Strellman.
Na sejmu bodo že po tradiciji podelili več nagrad, in sicer za naj knjigo sejma (za katero bo mogoče glasovati na spletni strani), literarni prvenec ter najboljšo poslovno knjigo, najpomembnejša med njimi pa je seveda Schwentnerjeva nagrada za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva.
