Alföldyjeva knjiga je razdeljena v sedem poglavij, ki kronološko sledijo razvoju rimske družbe od ustanovitve Rima do propada Zahodnega rimskega imperija. Avtor pa pri tem ne ponuja zgolj kronološkega pregleda, temveč poglobljeno analizo strukturnih in socialnih sprememb, ki so skozi stoletja oblikovale rimsko družbo.
Avtor razlaga ključne teme: struktura arhaične rimske družbe, vključno z delitvijo na patriarhalne družine in politične enote; socialne spremembe v obdobju zgodnje ekspanzije Rima in do konca druge punske vojne; konflikti pozne republike, kot so upor sužnjev in reforme bratov Grakh; socialna ureditev v zgodnjem cesarstvu, zlasti analiza vloge viteškega reda in senata; kriza rimskega imperija v tretjem stoletju; poznoantična družba do propada zahodnega rimskega imperija.
Posebej izstopajo avtorjeve analize socialnih razredov, od sužnjev in osvobojencev do rimskih državljanov, vitezov in senatorjev. Alföldy se pri tem opira na bogat spekter virov, od epigrafskih pričevanj do antičnih besedil, in spretno povezuje mikrozgodovinske vpoglede z makrozgodovinskimi procesi.
Pomemben prispevek knjige je avtorjevo ukvarjanje z vprašanjem rimskega državljanstva, ki ga obravnava ne le kot pravni status, temveč kot družbeno pogodbo, ki povezuje državljane z državo. Posebej zanimiva je tudi analiza suženjstva, kjer Alföldy pokaže na temeljne ekonomske, politične in socialne posledice tega fenomena v različnih obdobjih rimske zgodovine.
Slovenski prevod prinaša to klasično delo v prostor, kjer bo zagotovo spodbudilo nadaljnje raziskave in razprave o antični zgodovini. Knjigo bi priporočila tako akademikom kot širšim bralcem, ki jih zanima poglobljeno razumevanje rimske družbe in zgodovine. Alföldyjevo delo ostaja neprecenljivo orodje za vse, ki se želijo soočiti z izzivi antičnega zgodovinopisja.
Rimska zgodovina danes?
Kljub osredotočenosti na antiko Alföldyjeva Rimska družbena zgodovina ponuja vpogled v družbene dinamike, ki so presenetljivo relevantne tudi danes. Rimska družba je bila sestavljena kompleksno, z izrazitimi družbenimi razlikami med elitami in marginaliziranimi skupinami, kar se močno kaže tudi v sodobnem svetu, kjer neenakosti v bogastvu in družbeni moči ostajajo rak sodobnega časa.
Zlasti tematike, kot so integracija novih skupin v družbeni red (npr. osvobojenci in ne-rimski državljani) ter vpliv ekonomskih kriz na družbeno stabilnost, ponujajo pomembne primerjave z današnjimi izzivi migracij, globalizacije in gospodarskih pretresov. Rimska zgodovina opozarja, da družbena kohezija in fleksibilnost v soočanju z notranjimi konflikti pogosto odločata o dolgotrajni stabilnosti družbenih sistemov.
Alföldyjeva analiza naraščajoče koncentracije moči v rokah ozke elite med pozno republiko in zgodnjim imperijem se zdi še posebej aktualna v luči sodobnih razprav o politični polarizaciji in vplivu ekonomskih elit na demokracijo. S tem delo ne deluje le kot zgodovinski dokument, temveč tudi kot priložnost za razmislek o sodobnem svetu in lekcijah iz preteklosti, ki jih morda še nismo povsem osvojili.
