Danes 53-letno Han Kang so do leta 2016 poznali samo v njeni domovini. Svetovni literarni preboj ji je uspel, ko je z Bookerjevo nagrado za najboljši prevedeni roman postala literarna senzacija. Nobelova nagrada pa je bila vseeno presenečenje. Ker ostaja ime Nobelovega zmagovalca do zadnjega trenutka skrivnost, se vsako leto pojavi polno špekulacij. Za letošnjo favoritko je veljala kitajska avantgardna pisateljica Can Xue, na seznamu ugibanj pa sta se zopet znašla Haruki Murakami in Margaret Atwood. Han Kang je z današnjo razglasitvijo postala prva ženska med letošnjimi Nobelovimi nagrajenci in 18. avtorica, ki je prejela najprestižnejšo literarno nagrado na svetu. Je tudi prva pisateljica iz Južne Koreje, ki je prejemnica Nobelovega literarnega odličja. Kaj njena zmaga pravzaprav pomeni, je komentiral Byoung Yoong Kang, profesor korejske literature na ljubljanski filozofski fakulteti: »Južna Koreja je dolgo časa veljala za kulturno in literarno marginaliziran prostor. Čeprav sta nedavna komercializacija in umetniški uspeh korejske pop kulture zlasti v glasbi in filmu začela spreminjati to percepcijo, je na globalnem literarnem prizorišču korejska literatura ostala nekako prezrta. Mnogi Korejci so sicer prepoznavali bogastvo svoje literarne dediščine, a zdelo se je, da je preostali svet ne ceni. Pesnik Ko Un, nekdaj obetaven kandidat za Nobelovo nagrado, je doživel velik pogrom, ki je bil posledica škandala. Kljub temu je zdajšnje zmagoslavje Han Kang vir izjemnega ponosa, ki kaže na potencial in globalni doseg korejske literature. Njen dosežek je pomenljiv zlasti zato, ker predstavlja tudi zmago korejskih žensk, in sicer v družbi, v kateri so bile velikokrat marginalizirane s strani avtoritarne moške dominance.«

Krhkost človeškega življenja

Pisateljica se je rodila v južnokorejskem mestu Gwangju. Ko ji je bilo devet let, se je z družino preselila v Seul. Tuje tiskovne agencije poročajo, da je odraščala v intelektualnem okolju. Njen oče Han Sung Won je ugleden romanopisec, ki jo je vzgojil v bogastvu literarne dediščine in jo že kot deklico uril v pripovedovanju zgodb. Ob pisanju se Han Kang rada posveča umetnosti in glasbi, kar daje pečat njenemu celotnemu književnemu opusu. Najbolj znana je po romanu Vegetarijanka, ki ga je pri nas v slovenskem prevodu Urše Zabukovec izdala Mladinska knjiga. »Čeprav na prvo branje morda nenavadna, je Vegetarijanka zastrašujoče univerzalna zgodba o skritih predelih človeške psihe,« so zapisali pri založbi. Zgodba govori o tihi, depresivni gospodinji, ki se odloči radikalno spremeniti svoje prehranske navade. To ima za posledico val nenavadnih posledic, ki prodrejo do najglobljih predelov človeške psihe. »Odtujevanje od sebe in od drugih se zdi kot posledica vsesplošnega občutka prisile. Izbira pripovedne strategije je ravno tako zgovorna in poglablja občutek postopnega potujevanja likov,« je v kritiki romana v Dnevniku zapisala Ana Geršak.

V svojem pisanju se avtorica pogosto sooča z zgodovinskimi travmami in nevidnimi družbenimi pravili, z ekstremnimi zgodbami, s čimer bralčevo pozornost spretno prevesi v krhkost človeškega življenja. »Han Kang zavzema edinstveno pozicijo v korejski književnosti. Poznana je kot avtorica, ki se sooča z zgodovinsko bolečino in nasiljem, ki se je dogajalo v Koreji, kar s svojim pisanjem preobrazi v obliko lepote. Velikokrat se poslužuje nadrealističnih prijemov in psiholoških analiz, s čimer raziskuje globlje plasti človeške psihe,« je pojasnil Byoung Yoong Kang. Pomemben vrhunec njenega ustvarjanja je še roman We Do Not Part iz leta 2021. Zgodba naslavlja pokol iz 40. let prejšnjega stoletja, ki se je zgodil na južnokorejskem otoku Jeju. Tam so ustrelili več deset tisoč ljudi, tudi otroke in starejše. Profesor Kang pojasni: »Njeno izrazito poznavanje korejske moderne zgodovine, zlasti nasilnih in travmatičnih dogodkov, je neverjetno. Ne umika se od naslavljanja teh težkih tem, s čimer izkazuje nekaj, kar lahko poimenujemo literarni pogum.« 

Odlomek iz romana Vegetarijanka

Preden je moja žena postala vegetarijanka, nikoli nisem mislil, da je kaj posebnega. Če sem odkrit, moram priznati, da ob prvem srečanju name ni naredila kakšnega posebnega vtisa. Ni bila ne velika ne majhna, njeni lasje niso bili ne dolgi ne kratki, njena koža je bila suha in rumenkasta, oči majhne, ličnice pa nekoliko izstopajoče. Oblečena je bila v nekaj nevtralnega, kot da bi jo bilo strah izstopati. V črnih, kar najpreprostejših čevljih je pristopila k mizi, kjer sem jo čakal. Njeni koraki niso bili ne hitri ne počasni, ne odločni ne plahi.

Ni bila očarljiva, po drugi strani pa tudi ni imela nobenih posebnih slabosti, in prav zato sem se z njo tudi poročil. Ob njej, preprosti in brez vsakršne izvirnosti, duhovitosti ali elegance, sem se počutil kot doma. Ni se mi bilo treba delati pametnega, da bi pritegnil njeno pozornost, ni mi bilo treba hiteti, da bi pravočasno prišel na najine zmenke, prav tako se mi ni bilo treba bati, da me bo primerjala z moškimi iz modnih katalogov. Niti malo je namreč ni motil moj trebuh, ki mi je nekje sredi dvajsetih začel rasti, ne suhljate roke in noge, ki kljub mojim naporom niso obrasle z mišicami, pa tudi ne moj mali penis, zaradi katerega sem bil na skrivaj zakompleksan.

(Han Kan: Vegetarijanka, Mladinska knjiga, prevedla in spremno besedo napisala Urša Zabukovec, 2021)

Priporočamo