Hibridnem, ker Hardwickova lahkotno spleta spomine, pisma, citate in parafraze, fikcijo in poetičnost v deset perspektiv, povezanih z diskretnim pripovednim glasom, posredovanim skozi vse tri slovnične osebe. Podobe, ki jih slika, resnično spominjajo na vues d'optique, način tiska, popularen v 18. in 19. stoletju, ki je s pomočjo posebnega optičnega pripomočka – zograskopa – na sicer dvodimenzionalni ilustraciji pričaral iluzijo globine. Prikrita globina Nespečnih noči je v njihovem navezovanju na avtoričino biografijo; ta se bo razkrila le onim, ki so z njo podrobneje seznanjeni, pa še to ne povsem: če kaj, so Nespečne noči igra bližine in daljave, ustvarjanje iluzije približevanja z istočasnim ohranjanjem namerne distance. Pripovedovalka najraje govori o nekom drugem nekje drugje, a zapisuje se v način, kako te bežne evokacije podaja. Priklicuje se s slogom, ki je v Nespečnih nočeh (v izvirniku) res nekaj posebnega in ga je še najlažje povzeti kot utrip asociacij. Menjajo se ljudje, menjajo se kraji, le redkokdaj se katera od pojav sprehodi skozi več kot eno poglavje, nič ne miruje, ves čas se nekaj dogaja, četudi se nič zares ne zgodi, nad vsem pa bedi zavest bližnje izgube: ko bo priklica konec, bo podoba za vedno izginila. Naslovna nespečnost je v poustvarjanju neoprijemljivosti občutkov in vtisov na meji med spanjem in budnostjo, v drugačni obliki ozaveščanja življenja, ki je obenem tudi prisvajanje teh podob na robu izginotja.
spolno nasilje
Spregovorila še ena žrtev znanega trenerja: Spolne zlorabe so se redno ponavljale
