Cunta je za zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo letos že prejela nagrado Prešernovega sklada in kot je ocenila za STA, ji je bila sama izkušnja pisanja še posebej dragocena. V primerjavi s predhodnimi zbirkami je bilo bolj sproščeno, pesmim se je lahko veliko bolj posvetila. Tematsko je v zbirki več konkretnosti, vsakdanjosti iz njenega življenja in življenje njene družine. »Se mi pa zdi, da sem uspela za knjigo najti nek dovolj uravnotežen izraz, da pride do bralca skozi neko estetsko izkušnjo.«

Kot piše v utemeljitvi, se njen pesniški diskurz izvija iz skrivnosti, iz sebstvenosti in iz bivajočega, ki se z besedami skoraj telesno dotika bralčeve percepcije. Stilistično prehaja iz navadne govorice s pomočjo jezikovne drugačnosti, ki daje vtis svečanosti, a je sintaktično blizu tudi sodobni izrazni misli.

V trenutku posredne neposrednosti s pesnico Miljano Cunta se pred nami širi poezija, ki je hkrati v nas, v naši duševnosti in v svetu okrog, na poti k absolutnemu pesniškemu izrazu v trenutku samosti in vseedinosti. Samobitna, a v avtentični realnosti, v uzrtju same sebe in drugega.

Kot še piše v utemeljitvi, je v tej pesniški zbirki vsega ravno dovolj, tankočutno in miselno poglobljeno zapisano, da lahko bralko ali bralca pripelje v mistično in metafizično duhovno izkušnjo, kakršno lahko ponudi le miselno dovršena in stilno fluidno izpeljana izvirna poezija.

Bogato poetično potovanje

Simonišek je zbirko pisal po pandemiji in jo zasnoval v štirih ciklih. Kot je povedal za STA, kot vsaka pesniška zbirka tudi ta na nek način poglobljeno raziskuje resničnost in spaja resnične resničnosti, tudi tiste, ki se v stvarnosti izključujejo. »Na nek način gre tudi za vpogled na lastno življenje, reflektivno skozi spomin, hkrati pa gre za neko zbistriranje sedanjosti, konkretnega prostora in časa, ki je, kakršen pač je.«

O njegovi zbirki je strokovna komisija zapisala, da je nadgradnja njegovega dozdajšnjega pesniškega dela. Že prejšnje pesniške zbirke so kazale na premišljen jezik in prav posebno ustvarjanje notranjega vzdušja. Pesnikovo natančno popisovanje krajine, občutij, razmišljanj je svojevrstno in izredno poglobljeno. Z vpogledom v notranje in zunanje svetove se znajdemo v središču dogajanja, ki je živo in prvinsko.

Zbirko Vračanje k čistosti je komisija opisala kot bogato poetično potovanje, na katerem uzremo različne motive, zajete iz širokega zanimanja in poklicne poti pesnika. Kot je še zapisala, je zbirka v sodobni slovenski poeziji nekaj svežega, podaja nam zanimanje in upanje, da se v svetu negotovosti in nezaupanja še vedno lahko najde pot, po kateri stopa pesniški subjekt in na kateri najde in uzre še zmeraj lepoto. Pesmi nas nagovarjajo k umiku vsega izpraznjenega in se želijo vrniti k dobremu.

Strokovno komisijo so sestavljali Tonja Jelen kot predsednica ter David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc.

DSP Jenkovo nagrado podeljuje za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let. Letos so bili nominirani še pesniki Aleš Berger z zbirko Navsezadnje, Borja Bolčina z zbirko Valter, Ivan Dobnik z zbirko Rojstvo oaze in Denis Škofič z zbirko Tuskulum. Nagrada je vredna 5000 evrov.