Prvi natečaj za nagrado kresnice, namenjeno pesniškim zbirkam, ki so posvečene ženskam, so v gibanju Kultura-Natura Slovenija razpisali lani. Kot pojasnjuje Slavko Mežek, vodja tega gibanja in opazen aktivist pri ohranjanju ter uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine na skupnem slovenskem kulturnem prostoru, se je zamisel za novo nagrado porodila iz zanimive, vendar razmeroma malo znane zgodbe pesnice Kristine Šuler, ki se je leta 1866 rodila v Kropi in leta 1959 umrla v Ljubljani. »Pesnica je bila zaradi svojega trpkega, nenavadno trdega življenja, pravzaprav popolnoma po krivem pometena pod preprogo slovenske literarne polpretekle zgodovine. Vrsta naključij je hotela, da smo najprej predstavili njeno pesniško zbirko Češnja pod mojim oknom, ki je izšla 60 let po njeni smrti, nato smo nadaljevali s Kristininimi pesniškimi večeri po vsej Sloveniji in z njimi prišli tudi v Prlekijo, na Staro Goro, kjer je bila dolga leta učiteljica in kjer je preživela najbolj ustvarjalne dni. Lani pa smo se ponovno zbrali v njeni rojstni hiši v Kropi in takrat je padla ideja o pesniški nagradi, ki bi bila posvečena ženskam, ženskim pesnicam in ženskim temam,« se spominja Mežek.

Na razpis so prejeli 18 novih, še neobjavljenih pesniških zbirk, izmed katerih je žirija v sestavi Cecilia Prenz Kopušar, Vita Žerjal Pavlin, Robert Titan Felix, David Bandelj in Teja Goli, ki je bila tudi koordinatorka žirije, izbrala pet finalistov. Poleg zmagovalke Cvetke Bevc so bili to še Ana Porenta, Andraž Polič, Irena Pajnik Beguš in Polona Rodič.

Portret skozi pesmi

Cvetka Bevc, muzikologinja, komparativistka, samostojna kulturna ustvarjalka, pisateljica, pesnica in scenaristka, piše prozo, poezijo, mladinsko literaturo, dramska besedila, filmske scenarije in glasbo. Njen literarni opus obsega že več kot 30 del in je prejemnica številnih priznanj. Kot piše v obrazložitvi nagrade, je pesnica v 56 pesmih svoje zbirke Sled ognjenega svinčnika tematizirala ključne doživljajsko-čustvene in spoznavne vidike pesemske portretiranke Zofke Kveder, kot se odražajo v sedmih krajevno-časovnih postajah te nekronološko podane življenjske zgodbe, razpete med Bloke, Trst, Zürich, Prago in Zagreb med letoma 1888 in 1920. Bralcu lirski zapis vsake pesmi omogoča pronikniti v psiho ženske s preloma iz 19. v 20. stoletje, ko je bil feminizem pri nas še v začetkih. »Iz pesmi spoznamo družbeno pogojenost in angažiranost literature Zofke Kveder ter njeno feministično emancipacijsko vlogo,« je še zapisano v obrazložitvi.

Zakaj ime nagrade kresnice? »V pesmih Kristine Šuler se kresnice večkrat pojavljajo kot simbol utripajočega ali ugašajočega življenja. Poleg tega smo o novi nagradi razpravljali lani 16. julija, na predvečer pesničinega rojstnega dne, in takrat so noč razsvetljevale kresnice,« se nasmehne Slavko Mežek in doda: »Tudi sama simbolna nagrada je zelo zanimiva, povezana z naključjem. Iskali smo, kaj bi lahko ponudili kot pozornost trajne vrednosti, in med sprehodom po Ljubljani sem v eni od galerij naletel na ciklus malih plastik Bube, kresnice in ostala čudovita bitja kiparke Sabe Skaberne. Odločitev je bila potem izjemno lahka.«

Na rojstni dan Kristine Šuler so nagrado podelili v Šmelovi hiši, kjer je preživela otroštvo. V Kropi bodo nagrado naslednjič spet podelili leta 2024, saj bosta imela natečaj in nagrada domicil izmenično v Šmelovi hiši v Kropi in v stari šoli na Stari Gori.