V naši literarni pokrajini bo letos zagotovo najbolj odmeven jesenski Frankfurtski knjižni sejem, kjer bo Slovenija kot častna gostja predstavila svoj program pod sloganom Satovje besed v upanju, da bo slovenska beseda v različnih prevodih dosegla svet. Lani je bil tudi pri nas najbolj priljubljen žanr avtofikcije, Andreja Udovč iz založbe Sanje pa upa na morebitno novo prevetritev knjižnih polic. »Zadnja leta je veliko založnikov, v svetovnem in slovenskem merilu, res plesalo tako, kot je žvižgal založniški trend avtofikcij. To je prineslo pravo poplavo tovrstnega pisanja in nastala so izjemno kakovostna dela, pa seveda tudi takšna, za katera je skorajda škoda papirja (in dreves). Vsak trend se nekoč izpoje in najbrž se bodo bralke in bralci, nenazadnje tudi založniški svet, prej ali slej naveličali tudi ta hip prevladujoče literarne modne muhe, vzniknilo bo nekaj novega, sveže privlačnega in očarljivega.« Na katera dela naj bo torej bralstvo še posebej pozorno?
Do skrajnih meja domišljije
Beletrina v leto 2023 vstopa velikopotezno. Poleg 60 novih naslovov domačih in tujih avtorjev v okviru rednega programa, zbirk Klasična Beletrina, Zvezdna Beletrina ter festivalov Fabula in Dnevi poezije in vina, napovedujejo, da bodo konec leta ponudili nov naročniški sistem BeletrinaDigital, ki naj bi bil unikum v svetovnem merilu. Ponujal bo elektronske in zvočne knjige v slovenskem in angleškem jeziku, filme s slovenskimi podnapisi, sinhronizirane risanke, podkaste, tekstovne in videovsebine.
Skoraj polovica Beletrininih prihajajočih knjig je nastala izpod peresa domačih avtoric in avtorjev. Med najbolj pričakovanimi je zagotovo novi roman Ferija Lainščka Petelinje jajce, ki je nadaljevanje v letu 2021 najbolj prodajane Beletrinine knjige Kurji pastir. Prihaja tudi roman o Kleopatri Vesne Milek, avtobiografska knjiga Ksenije Benedetti Hiša sožitja, v letošnjem Tavčarjevem letu pa nas bo skozi pisateljevo življenje popeljala Urška Perenič z delom Ivan Tavčar: Na valovih življenja. V prevodu Mateje Komel Snoj bo izšla zbirka kratkih zgodb ene najbolj priljubljenih hrvaških pisateljic Slavenke Drakulić Nevidna ženska in druge zgodbe, v prevodu Marka Košana pa »strašljiva, hipnotična zbirka zgodb s skrajnih meja ene največjih domišljij našega časa«, kot je zapisal The Denver Post o Mrtvi straži kultnega Stephena Kinga.
Prihajata Taras Birsa
in Mary Shelley
Program založbe Sanje prav tako poka po šivih. Med drugim načrtujejo izid poetike velikana slovenskih klasikov Edvarda Kocbeka in roman najuglednejšega češkega pisatelja moderne dobre Michala Ajvaza Pot na jug. Zimo in Pomlad bo nasledila Jesen iz romanesknega kvarteta Letni časi ene najbolj prepoznavnih sodobnih škotskih avtoric, Orwellove nagrajenke Ali Smith. V prvih februarskih dneh prihajajo sveže iz tiska Kosovelova Kriza človečanstva, Dolgi cvetni list morja Isabel Allende in Anansijeva fanta Neila Gaimana. Posebej pomembna bo objava pred skoraj 200 leti izdanega vizionarskega romana Mary Shelley Zadnji človek.
Na situ uredniškega sveta založbe Goga pa je ostalo 20 del slovenskih avtorjev, predvsem romanov. Izpostavljajo obsežno družinsko sago Sebastijana Preglja Beli konjiček, ki se odvija med prvo in drugo svetovno vojno, v še globljem drobovju zgodovine pa se je znašel Boris Kolar s svojim obiskom srednjeveške Evrope. Težka voda je romaneskni prvenec lani nagrajene novinarke Pie Prezelj, ki govori o skupinskem molku. Tudi Taras Birsa ne počiva, v novem romanu ga Tadej Golob ne pošilja nikamor drugam kot ravno na Triglav.
Jubilejno in zato veselo
V Mladinski knjigi bodo leto 2023 zaznamoval odtenki izkušenj resničnega življenja, naj bo to skozi poljudne vsebine, učbenike ali leposlovje, ki jih bodo objavili tudi v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS. Letos bo pri njih posebej veselo, saj bo legendarna zbirka Čebelica praznovala 70, zbirka Sinji galeb pa 80 let. V slednji bo izšel tudi izvirni roman Maše Ogrizek. »Težko že čakamo knjigo kresnikovca Romana Rozine Tujintuj, muzamo se ob duhovitih pesmih Malega črva Ota Prešernovega nagrajenca Tomaža Lavriča. Spremljali bomo tudi življenjsko zgodbo ikone hrvaškega gledališča in filma Mire Furlan ter se z Renato Salecl spraševali, kako razumeti ta svet v 'času grobosti',« je zapisala glavna urednica Alenka Kepic Mohar. Letos bodo pri Mladinski knjigi izšli tudi trije romani Annie Ernaux Gola strast, Okupacija in Mladenič v prevodu Suzane Koncut.
