Caroline Bernard: Jaz sem Frida: Velika zgodba o ljubezni in svobodi (prevod: Anja Furlan; Učila International)
Nemška pisateljica Tania Schlie, ki uporablja psevdonim Caroline Bernard, je velika oboževalka slovite mehiške slikarke Fride Kahlo, o kateri je napisala že dva obsežna romana. Če se je v delu Frida Kahlo in barve življenja iz leta 2020 avtorica posvečala umetničini mladosti in zvezi s slikarjem Diegom Rivero, jo v svežem romanu bralcem predstavlja v obdobju po letu 1938, ko je dosegla mednarodno slavo in je v njeno življenje vstopil Nick Muray, a katerim sta se zapletla v strastno razmerje.
Abdulrazak Gurnah: Paradiž (Prevod: Alenka Ropret; Založba Morfem)
Tanzanijec Abdulrazak Gurnah, ki je v šestdesetih kot begunec prebegnil v Združeno kraljestvo, kjer je nato do upokojitve na univerzi predaval angleški jezik in književnost, je šele peti Afričan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Podelili so mu jo zaradi del o (post)kolonializmu, med katere se uvršča tudi pričujoči roman. Gre za zgodbo o dvanajstletniku, ki ga oče proda, da bi odplačal dolg. Iz preprostega življenja na podeželju je deček pahnjen v vrtinec predkolonialne vzhodne Afrike.
Nenad Veličković: Koncerti za oboo (prevod: Đurđa Strsoglavec; Založba /*cf.)
Ker je skušal odložiti očetovo drugo smrt - skladno z rekom, da je prva smrt fizična, druga pa, ko se nas nihče več ne spominja - je pisatelj in profesor književnosti Nenad Veličković napisal knjigo o svojem preminulem očetu. Med pisanjem dela, ki je bilo mišljeno kot nekakšno opravičilo očetu oboistu, je avtor, čigar več del je že prevedenih v slovenščino, spoznaval, da je očetu podoben mnogo bolj, kot je mislil. Delo brez olepšavanja in z veliko (samo)ironije popisuje njun zapleten odnos.
Brigitte Giraud: Živeti hitro (Prevod: Mimi Podkrižnik; Založba UMco)
Roman, ki je predlani prejel goncourta, najpomembnejšo francosko literarno nagrado, je prvo delo, s katerim se nekdanja novinarka in prevajalka Brigitte Giraud predstavlja v slovenščini. V delno avtobiografski zgodbi se glavna junakinja sprašuje, kakšno bi bilo njeno življenje, če bi se nek dan pred dvajsetimi leti odvrtel le malo drugače. Dan, ko se je smrtno ponesrečil njen mož. Nastal je roman osebne alternativne zgodovine s suspenzom, čeravno bralec ves čas ve, kako se bo zgodba končala.
Kazimir Kolar: Onečejevalec (spremna beseda: Silvija Žnidar; Založba Goga)
Ljubljano pretresajo nenavadni dogodki: po javnih površinah se pojavljajo luže urina, nekdo s fekalijami premaže spomenik, nakar pričnejo v skrivnostnih okoliščinah umirati mlade ženske. Kot ugotavlja glavna protagonistka, vse sledi vodijo k ekscentričnemu in strah zbujajočemu Theodoru Baumannu. Delo, v katerem je pisatelj Kazimir Kolar prepletel filozofski esej s srhljivo in krvavo kriminalko, se bere kot zrcalo in kritika našega časa, v katerem je zanimivo zgolj tisto, kar je ekscesno.