Slovenske priprave na enega najbolj znanih knjižnih sejmov, ki med drugim vsako leto privabi najpomembnejše akterje iz svetovne založniške industrije, so v polnem teku. Čeprav je o samem programu še veliko neznank, je Katja Stergar, vršilka dolžnosti direktorice javne agencije za knjigo, povedala, da bodo na sejmu predstavili okoli 70 slovenskih avtorjev. Imena slovenskih avtorjev, ki bodo nastopili na sejmu, pa bodo organizatorji razkrili šele na novinarski konferenci v Frankfurtu 15. junija.

Kljub temu so vstopnice za enega največjih dogodkov na sejmu, nastop skupine Laibach, že v prodaji. Njihov performans bo temeljil na romanu Alamut v Trstu rojenega slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola, pri čemer sodelujejo še z iranskimi glasbeniki in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Slovenski organizatorji sicer obljubljajo pester program tako na sejemskem prostoru kot tudi v drugih delih mesta.

Kot majhne čebele

Znana je tudi celostna podoba slovenske predstavitve v Frankfurtu ter slogan Satovje besed (Honeycomb of Words), ki je povezan s kulturno pluralnostjo in jezikovno raznovrstnostjo naše države, ki stoji na kulturno zanimivem prepihu zgodovine. Nase lahko gledamo kot na majhne čebele, ki preletavajo med različnimi slovenskimi pokrajinami, kjer iz vsake nabirajo dobrote, ta zlata zrna, ki jih nato celostno zmešajo v posebno slovensko kulturo, ki je dobra kot med, je malo za šalo, malo zares na včerajšnji konferenci idejo za sloganom predstavil Miha Kovač, kurator slovenskega programa na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. »Predstavili bomo najrazličnejše knjige. Osredotočili se bomo na najnovejše prevode v nemščino in druge jezike, kot je sicer običajno za častne gostje v Frankfurtu. Veliko pozornost bomo namenili tudi otroškim knjigam,« je še pojasnil Miha Kovač. Na željo frankfurtskih knjižnic bodo v več kot desetih tamkajšnjih knjižnicah pripravili program s slovenskimi otroškimi avtorji. To bo za Slovenijo tudi ogrevanje za knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni prihodnje leto, kjer bo Slovenija prav tako častna gostja.

Leta 2017 je javna agencija za knjigo prvič objavila razpis za sofinanciranje prevodov v nemščino, je na včerajšnji predstavitvi za nemške novinarje pojasnila Katja Stergar. »Do danes smo preko tega razpisa sofinancirali več kot 80 prevodov slovenskih del v nemščino. Sofinancirali pa nismo samo stroškov prevodov, kar je običajno na takšnih razpisih, ampak tudi stroške promocije, uredniškega dela, marketinga, skratka vse tiste stvari, ki so za nemške založnike zelo pomembne, ko se odločajo za izdajo slovenskih knjig.«

Izpostavila je tudi mrežo Traduki, katere podpora je bila od leta 2010, odkar je JAK njena članica, velikega pomena pri prevajanju del iz slovenščine v nemščino in obratno ter v druge jezike vzhodne Evrope. Traduki je evropska povezava za literaturo in knjige, v katero se povezuje štirinajst evropskih držav. »V zadnjih letih se je število prevodov izjemno povečalo. Samo od leta 2019 je bilo prevedenih že 934 naslovov. Samo za primer: od leta 2000 do 2003, ko agencija še ni obstajala, je bilo v treh letih 285 prevodov, skratka, ta odstotek je izjemno poskočil. Od tega jih je v otroški literaturi več kot 230, v beletristiki več kot tristo, v poeziji več kot sto, na področju poučnih knjig pa več kot 130,« je še povedala Katja Stergar.