Pirc Musar je uvodoma spomnila na gostovanje Slovenije v Frankfurtu, kjer sta se slovenska literatura in kultura pokazali v vsej svoji širini. Ob tem se je zahvalila vsem zaslužnim za uspešno predstavitev.
Po njenih besedah Slovenski knjižni sejem po pomenu za slovenski knjižni trg ne zaostaja prav veliko za večjim frankfurtskim sejmom, saj se je razvil v eno najpomembnejših knjižnih prireditev, ne le zaradi številnih novih knjižnih naslovov, ki jih založniki vsako jesen ponudijo obiskovalcem, ampak tudi zaradi spremljevalnih razprav in literarnih prireditev. Temu pritrjuje tudi več kot 45.000 lanskih obiskovalcev.
»Knjiga je v samem središču kulturnega zavedanja Slovencev,« je poudarila predsednica in spomnila, da svojo identiteto utemeljujemo na jeziku, ta pa je tesno povezan s Primožem Trubarjem in njegovo prvo tiskano knjigo v slovenščini, ki je izšla leta 1550. Po njeni oceni je treba brati zgodbe velikih literatov, kot so Boris Pahor, Vitomil Zupan, Drago Jančar, Maja Haderlap in Dušan Šarotar, ker "govorijo o časih in solidarnosti, ljubezni, uporu in trpljenju ljudi nekega časa, ki je prinesel opustošenje in je prinesel streznitev".
Tovrstne zgodbe so aktualne tudi ob trenutni vojni v Ukrajini in trpljenju civilistov v Izraelu, Gazi in drugod po svetu, je dejala predsednica. V dobi digitalizacije je tudi pozvala k vrnitvi h klasični, tiskani knjigi, na kar so v Frankfurtu izpostavili z Ljubljanskim manifestom o branju na višji ravni. Slovenski knjižni sejem se po njeni oceni trudi prav za to - v digitalni dobi približati tiskano knjigo bralkam in bralcem.
V skladu z letošnjim naslovom Besedo besedi so odprtje sejma prepletli z umetniško besedo in glasbo, ki sta se povezovali z gostujočim mestom Šoštanj in njegovim pesnikom Karlom Destovnikom - Kajuhom ter gostujočo državo Srbijo. Državni sekretar srbskega ministrstva za kulturo Miodrag Ivanović pa je spomnil na začetke literarnega sodelovanja med državama, za kar sta bila zaslužna Vuk Karadžić in Jernej Kopitar.
Tudi 210 let pozneje je po njegovih besedah še vedno prisotno kakšno vprašanje tistega časa, kot je, kako ohraniti jezike manjšinskih narodov in njihovo knjižno dediščino. Ob tem pa se porajajo nova, kot je, kako ohraniti, izboljšati in uskladiti založništvo z novimi potrebami bralcev v dobi digitalizacije. Srbsko ministrstvo je sicer prek natečaja v zadnjih desetih letih podprlo več kot 40 prevodov srbskih del v slovenščino, kar je po njegovih besedah znamenje obojestranskega zanimanja za literaturo.
Za obiskovalce bo sejem odprt od torka do nedelje. Na več kot 2000 kvadratnih metrih so svoje publikacije razstavile vse večje slovenske založbe, poleg tega se bo zvrstilo več kot 260 dogodkov na različnih odrih, kot so pogovori, razprave in predstavitve knjig. Podelili bodo tudi nekaj nagrad.
