Festival angažiranega pisanja Itn. se je v minulih letih že dodobra uveljavil kot prireditev, ki ponuja prostor mladim, tako vsebinsko, torej s temami, ki jih odpira in so na podobnih prireditvah pogosto spregledane, kot tudi organizacijsko, saj ga sooblikuje skupina dijakov in študentov, izbranih na razpisu. Pri tem jim pomagajo mentorji ter pester nabor soorganizatorjev, med katerimi so zavod Divja misel, ki upravlja Vodnikovo domačijo, Inštitut 8. marec, Pionirski dom in založba Mladinska knjiga. »Vodnikova domačija gosti ta festival že od vsega začetka, saj ga vidimo kot izvrsten način, da se mladi tesneje povežejo z literarnim okoljem – ne le kot obiskovalci, temveč kot sodelavci,« pravi Tina Popovič, direktorica zavoda Divja misel. »Enako pomemben kot sam festival je torej tudi proces, ki sploh pripelje do njegove izvedbe.«

»Osnovna ideja festivala je prepletanje generacij, ki omogoči mladim, da delajo z ljudmi s področja literature ali aktivizma,« dodaja koordinatorka programske ekipe Nika Kovač. »Literatura, sploh ko gre za angažirano pisavo, odpira možnosti kritičnega gledanja na družbo in premislek možnosti za preseganje nepravičnosti v njej. Takšna drža se naseljuje tudi v obliko festivalskih dogodkov, saj so zasnovani odprto, interaktivno, skozi enakovredno sodelovanje obiskovalcev in nastopajočih.«

Letošnjega festivala, ki se bo usmerjal zlasti na vprašanja preseka med osebnim in političnim, se bo udeležilo tudi več gostij oziroma gostov iz tujine, morebiti najbolj znana med njimi pa je Lale Gül, nizozemska avtorica turških korenin, katere uspešni prvenec Živela bom, v katerem opisuje dilemo dekleta, ki se je uprlo strogi muslimanski vzgoji, je nedavno izšel pri Mladinski knjigi.

Od poezije pa do stripa

Uvodni dogodek festivala bo okrogla miza Javna šola kot temeljni mehanizem solidarnosti, na njej pa bodo jutri ob 11. uri spregovorili o pomenu brezplačne osnovne šole za pravičn(ejš)o družbo. Ob 16. uri bosta sledili dve predavanji – Eva Ule in Matevž Rems bosta govorila o mejah (avto)fikcije v literaturi, Dagmar Nared pa o nevarnosti stereotipov v literarnih delih –, ki bosta načeli debato o vprašanjih identitete, s tem pa tudi uvedli pogovore z osrednjima gostjama večera, že omenjeno Lale Gül ter Selmo Skenderović, ki se je v svojem opaženem prvencu Zakaj molčiš, Hava? iz leta 2020 ukvarjala s podobnimi tematikami družbenih in kulturnih razlik kot njena nizozemska kolegica.

Sobotni spored bo odprl tradicionalni literarni zajtrk, ki ga bo tokrat mogoče použiti v družbi Ivane Djilas, Jedrt Maležič ali srbske pesnice Radmile Petrović, medtem pa poklepetati o njihovemu delu in vsem drugem. Sledil bo pogovor Čustva v umetnosti, umetnost v čustvih, ki bo naslovil vlogo čustev pri ustvarjanju in stereotipe o umetnikih, popoldne bo sledil pesniški performans Pesniki sodobnosti – glasovi prihodnosti z zasedbo devetih srbskih in slovenskih pesnikov oziroma pesnic, zatem pa še ustaljena Menjalnica poezije, kjer mladi pesniki in pesnice nastopajo v tandemu s svojim najljubšim pesniškim avtorjem ali avtorico. Nedelja bo ponudila pogovor o disleksiji, dva pogovora o(b) stripu in zaključno branje osebnih pisem znamenitih ustvarjalk, od Virginie Woolf do Ursule Le Guin.

Kot spremljevalni dogodek bodo v torek odprli še razstavo Variacije, posvečeno deseti obletnici založbe VigeVageKnjige, na kateri bodo na ogled duhovite »predelave« nekaterih tam izdanih knjig. Podroben spored je dostopen preko profila festivala na facebooku ali instagramu.