Idejo za Mlade rime sta k nam prinesla španska študenta novinarstva, ki sta se v sklopu izmenjave Erasmus odločila, da bosta prostovoljno organizirala literarne dogodke. Takrat v Ljubljani ni bilo veliko javnih prostorov, kjer bi lahko mladi avtorji in avtorice delili svojo ustvarjalnost, izlito na papir. Mlada študenta sta tako začela s prvimi tremi večeri Mladih rim na Metelkovi v Menzi pri koritu, ko pa sta se morala vrniti domov, je z dogodki nadaljevala pesniška skupina mladih, katere del je bila tudi Veronika Dintinjana. Mlade rime so se nato preselile v Rog, po izselitvi pa so svoj novi dom našle na Vodnikovi domačiji. »V Rogu smo bili nekaj let in izkušnje od tam nosimo s seboj. Rog nam je dal občutek svobode, različnih možnosti, prav tako nas je informiral o tem, da je stvari mogoče početi tudi drugače,« je povedala Dintinjanova. Na 150. večeru so svoje pesmi brali Tine Bele, Hana Hvala, Sara Lavrenčič, Nina Bohnec, Ana Svetel in eden prvih gostov, ki je bral na 8. večeru Mladih rim, Milan Dekleva.

»Ni bed niti fejlat«

Mlade rime so bile od nekdaj prostor, v katerem so se pesniški ustvarjalci in ustvarjalke kalili. »Zainteresirani se prijavijo in pridejo. Pred tem jim ni treba iti čez nobeno sito. Nimamo uredniške politike, ki bi ocenjevala, kaj je dobro in kaj slabo. To je bil vedno prostor priložnosti, da lahko udeleženci preizkusijo svoj glas in to, kar pišejo. Že to, da ima nekdo na voljo 7 do 10 minut odra, je veliko,« pojasni sogovornica. Dobrodošli so vsi, ne le mladi po letih, temveč predvsem mladi po stažu, torej tisti, ki se šele spoznavajo s pisanjem poezije. Včasih povabijo tudi starejše, etablirane avtorje in avtorice. »To tudi ni prostor, ki te takoj sooči z vrednostno sodbo. Dovolj je, da ti dovoli, da si. Tako kot smo v Rogu imeli geslo 'Ni bed niti fejlat'. Pomembno je poskusiti. V umetnosti je veliko poskusov neuspešnih.«

Na še več jubilejnih večerov

Pesnico in antropologinjo Ano Svetel, ki je pred kratkim izdala drugo pesniško zbirko –​ njen naslov je Marmor – na Mlade rime vežejo zelo lepi spomini. Prvi stik z njimi je imela okoli leta 2010. Ko je prišla študirat v Ljubljano, je začela predstavljati svojo poezijo na javnih dogodkih, ki niso bili šolski ali fakultetni. »Sploh nimam besed, s katerimi bi zaobjela pomen tega, da Mlade rime obstajajo. To, da lahko ljudje pridejo, berejo pred poslušalstvom, doživijo prvi stik z branjem in pretakanjem nečesa, kar se ves čas dogaja, ko javno bereš in te ljudje poslušajo, je neprecenljivo in izjemno pomembno za marsikoga, ki piše.« Tudi njo so Mlade rime oblikovale v pesniško ustvarjalko, kakršna je danes. Srečevanje z drugimi ustvarjalci in doživljanje poezije na odru je nekaj, ki bi moralo imeti še veliko jubilejnih obletnic, je prepričana: »To ima vrednost, ki je zame neizmerljiva. Čeprav so Mlade rime mogoče neki manjši ali obroben dogodek, so s svojo vztrajnostjo in zvestobo vseeno ostale, kar so bile. Zame so fenomen, za katerega bi se morali boriti, da ostane in obstane.«

»Poezija je še vedno kul,« je na koncu dogodka v mikrofon povedala vodja Mladih rim. In poezija bo takšna tudi ostala, je prepričana. »Bistvo poezije je, da dela, kar želi. Da na poseben, mojstrski način v jeziku izrazi človeško izkušnjo, jo ujame v tisti neponovljivi kombinaciji besed. Ampak poezija nima nobene naloge, nobene vloge. Poezija preprosto je, mi pa bi bili brez nje precej ubogi.«