A kmalu se je pojavilo vprašanje, če BookTok poleg prodaje vpliva tudi na okus bralcev in predvsem, kako nanj vpliva. Enako smo vprašali Aljaža Rabiča, vodjo oddelka za leposlovje in jezikoslovje knjigarne Konzorcij, ki pravi, da se je BookTok začel spontano na novem socialnem omrežju, daleč od oči velikih založb in medijskih žarometov. Meni, da sam pojav ni usmerjevalec okusa, temveč pokazatelj, kaj določena populacije bere. »Stranke, ki največ posegajo po BookTok naslovih so, po mojem opažanju, ženske oziroma dekleta, stare od 12 do 30 let in kot bralke največ berejo romane za mlade odrasle pa naj so to fantazijski, znanstveno-fantastični ali življenjski romani. In po tej poti so ti naslovi prišli do BookTok slave, ne obratno. Med priljubljenimi naslovi so knjige kot: A Little Life, Secret History, Tender is The Flesh, The Bell Jar, Jane Eyre ipd. Ob tem bo določen delež bralk izpostavljen kvalitetnim knjigam, ki jim drugače ne bi bile. Iz mojega, resda pristranskega pogleda, je vsak trend, ki po definiciji ljudi primora, da mu ljudje sledijo, in, ki povzroči, da berejo več knjig, le pozitiven. Če malo pretiravam: pred leti so mladi kupovali fidget spinnerje, sedaj pa knjige.«

Za razliko od kritik, ki se v literarna dela poglabljajo predvsem strokovno, pa se BookTok drži pravila »od ust do ust«. V slovenskem prostoru je dobro poznana knjižna vplivnica Urška Bračko oziroma Booknjiga, ki že od leta 2018 vodi blog o knjigah ter je kot znamka postala prepoznavna tudi med založniki in v medijih »Večina nas bere knjige, ki nas veselijo, žanre, ki jih imamo radi. Založbe pa danes že odlično sodelujejo z velikim številom knjižnih blogerjev (pa tudi drugimi vplivneži), z veseljem nam pošljejo recenzijske izvode. Pisanje o njih, vsaj pri nas, največkrat ni plačano, zato včasih kakšne knjige dlje časa čakajo na svoje predstavitve«.

BookTok kot tržna niša

BookTok pa je v zadnjih treh letih začel močno vplivati tudi na prodajo knjig. Knjigarna in založba Bloomsbury je tako pred kratkim na knjižne platnice začela lepiti nalepke #BookTok in zabeležila kar 220 odstotno rast v prodaji označenih knjig. Prednost BookToka je sicer v tem, da nanj ne vplivajo založniki, niti avtorji, temveč predloge za branje in bralne sezname ustvarjajo vsakdanji ljudje oziroma bralci sami. Najbolj priljubljeni videoposnetki pa povečini sploh ne ponujajo informacijo o avtorju knjige, slogu pisanja ali vsebini, temveč ustvarjalci posnetkov govorijo o njihovem osebnem čustvenem popotovanju skozi knjigo. Sam trend BookToka, pa je svoje vplive že razširil tudi v Slovenijo, kar prav tako opaža Aljaž Rabič »Najprej sva trend s sodelavko z leposlovnega oddelka opazila v pomladi 2021, ko smo knjigarno po dolgem času spet redno odprli. Kmalu sva videla mlade stranke hoditi k nam s sila podobnimi seznami in tako ugotovila, da se na BookToku nekaj dogaja. Nasploh mislim, da so v tujini knjigarne, in pri nas MK Konzorcij, zajezdili val trenda še preden so ga opazile založbe. Zato mislim, da ima ima tudi pri nas BookTok velik vpliv, saj se knjige predlagane na socialnem omrežju prodajajo v velikih količinah in velikokrat z dobavo komaj dohajamo povpraševanje«. Urška Bračko - Booknjiga pa dodaja »Podatki so kazali, da je tudi Instagram pripomogel k prodaji in to še pred TikTokom. Ta je le naslednik Instagrama, ker saj je jasno, ljudem je že dolgo časa lažje gledati videoposnetke, kot brati objave. Z videi so seveda prišli do mlajšega občinstva, na katere ciljajo vplivneži s svojimi priporočili, od kozmetike, restavracij, potovanj do knjig. Danes so kraji, hrana, knjige postali TikTok vsebine. Zaradi količine teh ogledov, ki načeloma lahko dosežejo kogarkoli na svetu, imamo danes masovni turizem na določenih krajih, knjige pa postanejo uspešnice«.

Za primer največjega uspeh BookToka lahko vzamemo pisateljico Madeleine Miller, katere roman Ahilova pesem je izšel že leta 2012 v začetni nakladi 20.000 izvodov. Le v nekaj mesecih leta 2023 so prodali že več kot dva milijona izvodov v vseh formatih. Le malo zatem sta tako Ahilova pesem kot Kirka izšli v slovenskem prevodu. BookTok tako ne vpliva le na novo izdana dela, temveč iz predala zgodovine vzame manj opažena ali celo spregledana dela in jih ponovno naredi popularna.

Ko trend umre

Ampak ali je BookTok res nova prihodnost promoviranja knjig? »Glede prihodnosti BookToka lahko le ugibam, saj to ni moje področje, vendar menim, da bo BookTok z vse večjo pozornostjo, ki vanj vlagajo založbe, spletni prodajalci knjig in knjigarne, izgubil svoj čar za mlade generacije in bo v nekaj letih mimo prišlo novo socialno omrežje in nov trend,« je dejal Aljaž Rabič. Urška Bračko – Booknjiga pa dodaja: »Problem TikToka je, da so trendi hitro pozabljeni. S knjižnimi vsebinami je težko slediti trendom, zato je pri ustvarjanju vsebin potrebno biti inovativen, reciklirati vsebine, vzdrževati konstanto, poiskati ciljno publiko in načrtovati. Izdelava videov ni nič novega, le format se je spremenil iz ležečega na pokončnega ter skrajšala se je dolžina posnetka. Nekatere naše založbe se že lotevajo TikToka, sedaj sem zasledila Mladinsko knjigo, Beletrino, Vido, vendar se mi zdi, da se temu posveča premalo pozornosti. Sama se s predstavitvijo knjig vedno trudim, da to naredim karseda zanimivo, kar mi vzame veliko časa, vendar sem potem zadovoljna s svojim delom, sledilci so veseli priporočil in knjige ter branje se širi med ljudi«.

BookTok je tako v zadnjih treh letih močno pripomogel k prodaji fizičnih knjig ter na police vrnil pozabljene knjige. V zadnjem mesecu oziroma v poletju 2023 pa so raziskave pokazale, da je BookToku upadla popularnost. To pa predvsem zato, ker so založbe vplivnežem začele pošiljati knjige, objave pa so posledično postale promocija. BookTok nenadoma ni več neodvisna platforma, ki priporoča knjige, ki so se dotaknile bralcev, temveč eden izmed mnogih načinov, kako vsakodnevne uporabnike prisiliti v nakup ter še dodatno izkoristiti moč vseglobalnega kapitalizma.