Različica ljubljanskega poletnega festivala, Zimski festival, ki ga ravno tako organizira Festival Ljubljana, se podaja v svojo osmo epizodo; zagnali ga bodo 20. februarja z redko izvajanim in izvajalsko zahtevnim Vojnim rekviemom angleškega skladatelja Benjamina Brittna (koncert bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ponovili še naslednji dan). Švicarski maestro Charles Dutoit bo izvedbo vodil, nastopili pa bodo Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, litovski Državni zbor iz Kaunasa ter Zbor dunajskih dečkov, zbor s tradicijo od 13. stoletja dalje. Solisti vokalisti bodo mednarodno uveljavljeni umetniki: sopranistka Nadežda Petrova, sicer mojstrica italijanskega belcanta, tenorist Ian Bostridge, mojster samospeva, ki posebno pozornost namenja prav Brittnovemu opusu, poznajo pa ga tudi slovenski poslušalci, ter baritonist Matthias Goerne, ki ga je Chicago Tribune označil za vodilnega sodobnega interpreta nemških umetniških pesmi.
Monumentalno delo za zbor, soliste in orkester je eno najbolj čustveno nabitih glasbenih stvaritev 20. stoletja. Rekviem je nastal za otvoritveno ceremonijo nove katedrale v Coventryju, ki je nadomestila zgradbo iz 14. stoletja, porušeno med bombardiranjem v drugi svetovni vojni. Britten je v njem prepletel besedilo latinske maše za umrle s posvetno liriko angleškega poveljnika Wilfreda Owna in vse skupaj zaokrožil z impozantnim glasbenim izrazom. Bil je zaprisežen pacifist, tako da je s tem delom ustvaril pomembno in še vedno aktualno protivojno sporočilo.
Krstna izvedba slovenskega dela
Zimski festival se bo 25., 26. in 27. februarja nadaljeval v Slovenski filharmoniji. Prvi večer bosta oblikovali dve harfistki. Najbolj uveljavljena harfistka v našem prostoru Mojca Zlobko Vajgl, ki se je uveljavila tudi v tujini, hkrati pa je že vrsto let profesorica na ljubljanski glasbeni akademiji, bo v duetu nastopila s francosko harfistko mlajše generacije Marion Ravot, ki je predavateljica na Universität der Künste (Univerza za umetnosti) v Berlinu. Harfistki sta že večkrat stali skupaj na komornem odru, tokrat pa napovedujeta spored, ki bo nekakšen sprehod skozi glasbeno zgodovino: Händel, Fauré, Rameau, Franck, Andrès in novo delo za dve harfi, ki pod peresom slovenskega skladatelja Alda Kumarja nastaja prav za to priložnost. Spored bodo dopolnjevali baročni plesni stavki.
Naslednji večer bo nastopil harmonikar in umetniški vodja večera Marko Hatlak, na odru pa se mu bo pridružila pisana druščina glasbenikov: mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, ki ga bo vodila Jerica Bukovec, štirje pevci solisti (Nika Gorič, Bernarda Fink, Domen Vurnik in Marcos Fink) ter mojstri svojih inštrumentov Eva Nina Kozmus (flavta), Jelena Pejić (violina), Stevan Jovanović (kontrabas) in Aleksandra Pavlovič (klavir). Na sporedu bodo Bachovi korali in instrumentali – kot vemo, se Hatlak že vrsto let posveča priredbam in izvedbam Bachovih mojstrovin. Osrednjo vlogo v sporedu bo zavzel Koncert za dva čembala v C-duru, ki bo tokrat zazvenel v zlitju koncertnega klavirja in harmonike.
Recitali solistov
Večer za tem bodo na odru Zagrebški solisti, godalni komorni ansambel, ki deluje že 72 let in ima za sabo več kot 4000 koncertov. Igrati v tej zasedbi velja za eno največjih časti, ki lahko doleti hrvaškega glasbenika, njihovi koncerti pa so sinonim za vrhunske izvedbe. V programu bosta dve mladostni deli, Bartholdyjeva Simfonija za godala v h-molu in Brittnova Preprosta simfonija (op. 49), ter dve polnokrvni mojstrovini, Mahlerjev Adagietto iz njegove Pete simfonije, ki velja za ljubezensko posvetilo njegovi ženi Almi, in Serenada za godala v C-duru (op. 48) od Čajkovskega, preizkusni kamen slehernega godalnega sestava.
Zimski festival bo 2. marca v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zaključil sloviti Grigorij Sokolov s svojim klavirskim recitalom, na željo umetnika pa bo spored objavljen naknadno. Sokolov, ki zelo skrbno izbira, kje nastopa, in ki v Gallusovo dvorano rad prihaja, je ruski pianist s španskim državljanstvom ter velja za enega najbolj cenjenih pianistov na svetu. Šteje 74 let, pri šestnajstih je kot najmlajši v zgodovini osvojil prestižno klavirsko tekmovanje Čajkovskega. Tedanje politične razmere so mu omejevale nastope v domovini in tujini, preboj na mednarodne odre je tako doživel šele v poznih osemdesetih letih. Doslej je koncertiral z vsemi najuglednejšimi svetovnimi orkestri, najraje pa ima samostojne recitale. Kritiki najpogosteje izpostavljajo njegovo izjemno barvno paleto, ki jo zna izvabiti iz klavirja, za tem pa seveda stoji njegova izjemna tehnična in muzikalna dovršenost.
Med 24. februarjem in 1. marcem se bo v okviru 8. Zimskega festivala odvijalo tudi Mednarodno tekmovanje Festivala Ljubljana – Trobilni kvinteti in kvarteti 2025, na katerem bodo nastopili najobetavnejši mladi trobilci z vsega sveta.
