Taylor Swift kot svoje največje vzornice navaja Shanio Twain, Dixie Chicks, LeAnn Rimes in Patsy Cline. Brez slednje bi bil nabor vzornic kvečjemu približno country, saj gre v primeru prvih treh za izvajalke, ki so prestopile v žanrsko vmesne vode tako imenovanega crossoverja, medtem ko Patsy Cline spada med temeljne kamne ženske country glasbe, torej med imena kot Loretta Lynn, Tammy Wynette, Dolly Parton in Emmylou Harris. A prav Clinova obenem velja za pionirko prehajanja country glasbe v pop oziroma crossover žanr.

Na dan današnji se je spominjamo, ker je prav 21. avgusta 1961 posnela svojo največjo uspešnico Crazy, skladbo, ki se je drži sloves, da se je na džuboksih po ZDA zavrtela največkrat. Crazy je obenem pomenila točko preboja tudi za avtorja, torej za tedaj anonimnega in pretežno neuspešnega ameriškega country trubadurja, danes pa obče znanega Willieja Nelsona, ki je svojo petčlansko družino do tedaj poskušal preživljati z različnimi postranskimi zaposlitvami, po Crazy pa je končno lahko postal profesionalni glasbenik. A da je Clinova vzela in zapela njegovo skladbo, se je moral vesti nadvse ponižno. Na primer čakati na njen odziv v avtomobilu, parkiranem pred njeno hišo, kajti vanjo ga ni spustila, čeravno je bil vsega leto mlajši kolega. V bistvu ji je šel na živce, češ da piše žalostne pesmi.

Okužba grla

Patsy Cline se je kot Virginia Patterson Hensley rodila septembra 1932 v zvezni državi Virginija očetu kovaču in materi, ki je bila ob porodu stara 16 let. Peti je začela pri 14 letih, potem ko je prebolela hudo okužbo grla, ki je po njenem mnenju pozitivno vplivala na njen glas oziroma mu dala specifično barvo, po kateri je zaslovela. Zavoljo revščine v družini je pred tem občasno delala na perutninski farmi, kjer je skubila in razkosavala piščance. Obenem jo je spolno zlorabljal oče, ki je družino leta 1947 zapustil, kar je ob neki priložnosti zaupala Loretti Lynn, »rudarjevi hčeri« in pevski kolegici, ter ji pri tem zabičala: »Odnesi to v grob.« Kar pa se ni zgodilo. Oče je sicer umrl leta 1956, še preden je Clinova postala uspešna.

Nastopati je začela z mamo, nakar se je pri 14 letih sama prijavila na radijsko avdicijo, kjer je bila sprejeta, a je spet zaradi pomanjkanja denarja pustila srednjo šolo in začela delati kot natakarica. Pri 15 letih je poslala pismo na Grand Ole Opry, najznamenitejšo country radijsko oddajo v Nashvillu, kamor so jo povabili na avdicijo. Nanjo se je z mamo v družinskem avtu peljala devet ur, da je na koncu niso sprejeli. Čakalo jo je še nekaj let prebijanja po lokalnih veselicah in špelunkah, v tem obdobju pa je tudi spremenila ime v Patsy Cline. Priimek je prevzela po prvem soprogu, sinu lokalnega gradbinca, s katerim se je poročila leta 1953, nakar se je leta 1957 v drugo poročila s stavcem iz tiskarne. Zgodba Patsy Cline je daleč od zgodbe o Sneguljčici.

Blagi vplivi rock'n'rolla

Leta 1955, ko je podpisala prvo pogodbo, ni bila več najstnica, tudi prvenec z naslovom A church, a courtroom and then goodbye, v katerem se v nekaj kiticah srečno poroči in hladno loči, je bil zrela skladba. Ni ji prinesla takojšnjega uspeh, čeravno se ji je uspelo prebiti tudi v program Grand Ole Opry. Odločilen preboj ji je omogočil šele televizijski nastop leta 1957, na katerem je izvedla skladbo Walkin' after midnight. Podobno kot v primeru vseh njenih največjih uspešnic, med katere se štejeta tudi Crazy in I fall to pieces, tudi Walkin' after midnight Clinovi sploh ni bila všeč. Če bi bilo po njeno, je ne bi pela. O tem, da jo je na televizijskem nastopu izvedla, jo je prepričal televizijski producent. A ob prodornem in hrabrem glasu, ki je zmogel veliko dinamiko in ki se je izvrstno skladal z besedilom o osamljenosti, Clinova, ki obenem ni bila izrazita lepotica, ampak prej tip punce iz soseščine, nasprotno od dotedanjih country pevk med televizijskim nastopom ni bila toga, ampak se je ležerno in kljubovalno zibala.

Lahko bi rekli, da jo je krasila rock'n'roll drža, leto 1957 pa je bilo v zgodovini ameriške pop glasbe eno najboljših let za ​rock'n'roll. Na lestvici so prevladovali izvajalci kot Elvis Presley, Pat Boone, Chuck Berry, Paul Anka, Jerry Lee Lewis in Fats Domino, ki se je v tistem letu na vrh lestvice povzpel s kar tremi skladbami: I'm walking, Blueberry Hill in Blue monday, kar je bilo le skladbo manj od Elvisa, ki je leta 1957 nanizal All shook up, Too much, Teddy bear in Jailhouse rock. V tako poudarjeno moški konkurenci rock'n'roll izvajalcev v polnem naletu se je bilo ženski težko uveljaviti.

Usodni polet

A tudi nadaljevanje kariere za Clinovo ni bilo najbolj posrečeno. Predvsem ni izbirala pravih skladb, pa vendar je leta 1960 postala stalna članica Opryja, leta 1961 je posnela I fall to pieces, kar je bila njena druga velika uspešnica. Nemalo zatem je junija 1961 doživela prometno nesrečo, v kateri so umrli trije ljudje, ona pa je komaj preživela operacijo. Menda je zahtevala, da najprej oskrbijo vse ostale in šele potem tudi njo odpeljejo v bolnišnico. Vsega šest tednov kasneje je stopila v studio in posnela Crazy, skladbo, s katero si je utrdila kariero in po kateri je imela vsaj še eno veliko uspešnico She got you iz leta 1962, njenega nemara najsrečnejšega leta v življenju, ko si je tudi kupila ranč in se počutila preskrbljeno.

Bila je hrabra oseba in je med kolegi veljala za zanesljivo prijateljico, v tem duhu pa je 5. marca 1963 tudi končala življenje v letalski nesreči. Kljub temu da je bolehala za gripo, je šla v Kansas nastopit na dobrodelni koncert za družino didžeja, ki je preminil v prometni nesreči. Kljub svarilom, da je vreme preslabo, se je vkrcala na malo zasebno letalo piper PA-24 comanche ter v družbi še dveh kolegov poletela proti Nashvillu. Zrušili so se nad gozdovi Tennesseeja. »Ko pride moj čas, pač pride,« je odvrnila na svarila, naj ne poleti.