Udeleženci orkestrskega kampa v Ljubljani se bodo tokrat predstavili z izbranim repertoarjem filmske glasbe, ki so ga pod umetniško in dirigentsko taktirko Žive Ploj Peršuh pridno vadili vse od 14. avgusta. Koncert, ki se bo zgodil v okviru 72. Ljubljana Festivala, bo s svojim filmskim znanjem pospremil slovenski filmski kritik, voditelj in publicist Marcel Štefančič. Orkestru se bo na odru kot solist na električni bas kitari pridružil skladatelj filmske glasbe Lauri Porra iz Finske, ki prihaja iz ugledne glasbene družine in je – kot se v takšnih družinah spodobi – tudi sam začel svojo pot v glasbeni šoli na različnih klasičnih instrumentih, pozneje pa ga je potegnilo v »elektriko« in »underground« sceno. »Rad bi gradil čim več mostov, pripeljal simfonične orkestre na festival metalske glasbe – in obratno. Združevati hočem različne ljudi, da bi ti razumeli, da 'umetniška glasba' ne obstaja. Glasba so samo valovi v zraku,« pove Porra, ki ima svoj metal bend, na Finskem pa je tudi umetniški direktor več festivalov in enega orkestra. Živa Ploj Peršuh njegovi izjavi prikima: »To je tudi sporočilo, ki bi ga rada predala našim udeležencem. Vsak, ki hodi v glasbeno šolo, osvoji osnovno znanje, a z njim se da narediti marsikaj. Ni nujno, da bo vsak solist ali virtuoz, možnosti so veliko bolj pisane, kot si jih človek predstavlja, in veliko bolj raznovrstne, kot so informacije o tem v glasbenih šolah.«

Na poletnem orkestrskem kampu se ob dodatnih kreativnih delavnicah, od gledališke improvizacije do vaj, ki krepijo samozavest, koncentracijo in veščine javnega nastopanja, vsako leto osredotočijo na žanrsko raznovrsten program, da bi zajeli čim več okusov. »Filmski skladatelji so tudi zelo dobri klasični skladatelji. Sestavili smo program, ki je pisan na kožo vsem, tako mlajšim kot starejšim ustvarjalcem,« pove Živa Ploj Peršuh. Namesto da bi stavili na najbolj znane uspešnice, ki jih preigrava že skoraj vsak orkester, od skladb iz franšiz Harry Potter in Vojna zvezd do Piratov s Karibov, so se mladi v okviru kampa po šest ur na dan poleg sodobnejših melodij mojstrili tudi v filmskih skladbah, ki bodo povezale tudi starejše generacije – od babic in dedkov, ki so večkrat pogledali vse tri dele Botra, tet in stricev, ki vedo, da Pukni zoro ne prihaja iz zakladnice srbskih ljudskih pesmi, do vseh drugih, ki na primer še pomnijo dobre stare risane prigode Toma in Jerryja.

Trenutek popolne uglašenosti

Štirinajstletna Tia de Gleria je harfistka iz Logatca. Prijavila se je, ker imajo v njenem kraju samo pihalni in godalni orkester, v katerih pa ni harf. »Še nikoli nisem igrala v orkestru, mi je pa všeč, ko igraš skupaj z več ljudmi. Tudi filmska glasba mi je všeč, ker ni nekaj običajnega, hitro jo lahko prepoznaš in se vanjo vživiš.« Lena Ponjavić je 17-letna saksofonistka, ki se je kampa udeležila drugič in se ga bo tudi naslednje leto: »Všeč mi je, ker nas učijo priznani glasbeni umetniki, prav tako lahko hitro dobiš prijatelje iz različnih koncev Slovenije. Všeč mi je tudi, da lahko igram v simfoničnem orkestru, kjer saksofonov sicer ni. To je odlična priložnost, da lahko to doživim in igram v Križankah. Eden najboljših občutkov pa je, ko se uglašujejo godalci in ko kar naenkrat postane ton harmoničen, popoln. Zvok čisto na začetku koncerta je najboljši.«

Letošnji posebni glasbeni gost Lauri Porra bo z mladimi izvedel svoj koncert za električni bas in simfonični orkester z naslovom Entropia. Porra je prapravnuk slovitega velikana finske glasbe Jeana Sibeliusa in četrta generacija glasbenikov v družini. »Danes je predsodkov do preostalih glasbenih žanrov sicer manj, a še vedno jih je zaznati,« pripomni dolgolasi basist. »Predstavljajte si, da bi tako govorili o ljudeh – da so nekateri pomembnejši kot drugi. Tako je z glasbo, ko kdo reče, da je klasična glasba pomembnejša, primernejša. To je fašizem v glasbi. Takšno mišljenje ne bi smelo imeti mesta v svetu.« Zelo rad ustvarja glasbo z mladimi in ima ves čas v mislih vtise, ki jih bo tem otrokom pustil, spomine, ki jih bodo odnesli s seboj. Lauri Porra še razloži: »Ključno je, da se spoznavajo glasbeniki, ki igrajo različne instrumente. Mladi so danes pod neverjetnim pritiskom. Takšni kampi so izjemno zdrava oblika druženja in učenja socializacije otrok. Orkestrski kamp ima mnogo plati, glasbena izobrazba je le ena od njih. Tovrstni programi so bistveni pri vzgajanju zdravih generacij.«