Program koncertne sezone 2024/25 v Slovenski filharmoniji obsega šest raznolikih abonmajskih ciklov, med njimi je tudi abonma SMS – Same mogočne skladbe, s katerim uradno začenjajo novo sezono. Kot je abonmajski običaj, orkester ob četrtkih in petkih s ponovitvijo koncerta gostuje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, tako bo tudi nocoj in jutri, ko bosta pod naslovom Prelomno orkester in novi glavni dirigent Kahi Solomnišvili izvedla tri tehtna dela. Simfonično koreografsko pesnitev za veliki orkester Obrežje plesalk slovenskega skladatelja Zvonimirja Cigliča so umestili ob bok dvema velikanoma, Dmitriju Šostakoviču in Igorju Stravinskemu.

Nocoj in jutri bo v abonmajskem ciklu SMS in za začetek koncertne sezone v Slovenski filharmoniji kot solist nastopil mladi pianist Urban Stanič. Foto: Karolina Pancernaite

Nocoj in jutri bo v abonmajskem ciklu SMS in za začetek koncertne sezone v Slovenski filharmoniji kot solist nastopil mladi pianist Urban Stanič. Foto: Karolina Pancernaite

Pesnitev iz samice

V zgodovini slovenske glasbe 20. stoletja sodi Zvonimir Ciglič med bolj nenavadne in samosvoje skladateljske osebnosti. Kot ugotavlja muzikolog dr. Gregor Pompe, se je skladatelj po vojni zaradi sporov z oblastjo znašel celo v zaporu JLA, tam pa naj bi v devetih mesecih v samici v mislih napisal simfonično koreografsko pesnitev Obrežje plesalk. »Velja pa se zavedati, da je Cigličev opus sorazmerno skromen, da se je k mnogim skladbam večkrat vračal in da je iz njih prevzemal tudi gradivo. Tako tudi Obrežje plesalk sloni na materialu skladateljeve klavirske kompozicije Bakhanal, nastale med drugo svetovno vojno,« še pravi muzikolog.

V Šostakovičevem Koncertu za klavir in orkester št. 2 v F-duru (op. 102) so solistično vlogo zaupali mlademu slovenskemu talentu za klavirjem Urbanu Staniču. Šostakovič je bil tudi sam dober pianist, vendar pa »njegove klavirske skladbe ne razkrivajo tipičnega pianističnega sloga – izogibal se je vsem modelom, ki so prevladovali v glasbi 19. stoletja, in bil bolj naklonjen izčiščenim linijam ter prosojnim, pogosto tudi asketskim teksturam. Drugi klavirski koncert je napisal leta 1957 za sina Maksima, da ga je na devetnajsti rojstni dan izvedel za svoj diplomski koncert,« pojasni muzikolog. Za konec bo orkester izvedel še kultno Pomladno obredje Igorja Stravinskega. Balet, napisan za velik orkester, sestavljata dva dela, Oboževanje zemlje in Žrtvovanje, ki sestojita iz uvoda, niza plesov in končnega rituala.

Kahi Solomnišvili, novi glavni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije Foto: D. Bulut

Kahi Solomnišvili, novi glavni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije Foto: D. Bulut

Okrepljena umetniška ekipa

Direktor in umetniški vodja SF Matej Šarc je na čelu ustanove štiri leta, ob čemer ga predvsem veseli, »da se število obiskovalcev naglo povečuje«. Nov veter naj bi zavel tudi z novima glavnima dirigentoma za orkester in za zbor, poleg že omenjenega Gruzijca Solomnišvilija namreč pred zbor prihaja mednarodno uveljavljeni Stephen Layton, ki ga zbor ravno tako že dobro pozna in ceni in bo imel svojega namestnika v domačem dirigentu Sebastjanu Vrhovniku.

Umetniško vodstvo med vrhunce letošnje sezone sicer uvršča izvedbo Brittnovega Vojnega rekviema pod vodstvom maestra Charlesa Dutoita s tremi vokalnimi solisti (Nadežda Pavlova, Ian Bostridge, Matthias Goerne), veselijo pa se tudi, da bodo v gosteh angleški dirigent in čembalist Ivor Bolton, francoski maestro Sylvain Cambreling in italijanski dirigent z mednarodno kariero Tito Ceccherini. »Filharmonija bo ponujala tudi programe z redko izvajanimi skladbami, saj bo ob veličastnih mojstrovinah baročne, klasicistične in romantične dobe kot vsako leto predstavila niz srečanj s sodobno glasbo in zborovski cikel,« še obljubljajo v filharmoniji. 

Maestro Kahi Solomnišvili s spoštovanjem pred orkester

Kahi Solomnišvili ni neznanec pred Orkestrom Slovenske filharmonije. Uspešno so sodelovali že nekajkrat, zato so ga tudi glasbeniki z veseljem sprejeli medse za novega glavnega dirigenta. Sam je ob prihodu povedal: »Počaščen in globoko hvaležen sem, da sem bil izbran za glavnega dirigenta. Zaupanje, ki mi ga izkazujejo člani orkestra ter direktor in umetniški vodja, me navdaja s ponižnostjo in zavedanjem globoke odgovornosti.« Pravi še, da prihaja pred orkester, ki je poznan po odličnosti in predanosti in ki zna očarati svoje občinstvo. »Hvaležen sem za nepozabna doživetja, ki sem jih že delil z orkestrom, vključno z našimi izvedbami Mahlerjeve simfonije Vstajenje. Ti trenutki glasbene transcendence so v meni pustili neizbrisen pečat in me spomnili na transformativno moč glasbe, ki dvigne in navdihne.«

 

Priporočamo