Samo Vidic je začel študij glasbe z violino, bil član tamburaškega orkestra, kot dijak na konservatoriju v Ljubljani pa je že študiral solopetje ter kompozicijo in druge predmete o sodobni glasbi na ljubljanski glasbeni akademiji. Za svoje uspehe pri skladanju je takrat prejel Škerjančevo nagrado. Zdaj na Kraljevem konservatoriju v Den Haagu na Nizozemskem (pri prof. Mayke Nas in Petru Adriaanszu) nadaljuje študij kompozicije in dirigiranja. Te dni je v Ljubljani kot rezident cikla Re_humanizacija II. inštituta.abeceda, ki nastaja v sodelovanju s Kinom Šiška in ob podpori kulturnega ministrstva. Svoj projekt pod naslovom Barve in oblike bo Vidic z rezidenčnim ansamblom v Kinu Šiška predstavil 11. avgusta. Čeprav šteje šele dvajset let, so njegove skladbe izvajali že na številnih festivalih sodobne glasbe - Kogojevi dnevi, Slowindova pomlad, Festival sodobne glasbe.abeceda, Pomladni festival v Den Haagu.
V glasbo vstopate na različne načine. Kako bi se opredelili kot glasbenik?
Ne vem, če bi sam sebi rekel skladatelj. Bolj všeč mi je beseda interpret. Svojo pot iščem med dvema poslanstvoma - skladateljem in dirigentom. Znotraj mojega študijskega procesa se ti dve področji dobro dopolnjujeta. Pri skladanju gre za interpretacijo lastnih misli, lastnega sveta skozi prizmo glasbenih dogodkov. Dirigiranje je drugi del falseta. Zame je to zagotovo dodatna informacija v samem procesu komponiranja; kompozicijo lahko začutim še iz druge plati. Na obeh področjih pa me navdihuje analiza zvoka, s čimer sem se ukvarjal v preteklem letu. Posvetili smo se raziskovanju DNA zvoka, kot je rekel profesor Alex Schillings. Poznati je bilo treba skladateljev opus, kdo so bili njegovi profesorji, kje in kdaj je ustvarjal, in kako vsi tej dejavniki vplivajo na zvok v glasbenih delih. Temu je sledila analiza zvoka, kjer smo preučevali vsako barvno kombinacijo v orkestrskih skladbah, ter glede na prej postavljene modele poskušali najti presečišče interpretacij med ustaljenimi faktorji in osebnimi mnenji, željami.
Vaša nekdanja profesorja Uroš Rojko in Vito Žuraj skladata izrazito sodobno glasbo, kam »v iskanje novega« bo poneslo vas?
Danes, se mi zdi, težko govorimo o velikih novostih, kot smo bili temu priča v 20. stoletju, ne samo v glasbi, tudi na področju umetnosti, poezije, razvoja tehnologije. Četudi se zdaj s kompozicijo ukvarja več ljudi kot kdajkoli prej, nismo zasidrani v enem, dominantnem stilu, temveč ustvarjamo razpršeno, kar je dragoceno. Na neki način živimo v avantgardi raznolikosti, ki raziskuje povezavo med starim in novim; klasična glasba se povezuje s pop, rock, jazz in drugimi stili, koraki naprej se dogajajo z vključevanjem multimedije in elektronike.
Seznanjen sem, kaj se je dogajalo na področju sodobnih tokov v glasbi, tako s Schoenbergovim pristopom proste tonalnosti, prek Darmstadtske šole, odziva v Franciji s stohastično glasbo Xenakisa, spektralno Griseya in Murtaila, ter ameriškega minimalističnega odziva. Ta dela je potrebno poznati, hkrati pa razmišljati, kaj lahko kot skladatelj doprinesemo aktualnega. Možnih odgovorov je seveda več.
Moja glasba se je v preteklih nekaj letih osredotočala v zelo partikularen način ustvarjanja. Ta se seveda z menjavo kulturnega prostora počasi spreminja, se razvija. Gibljem se predvsem v meditativnih vodah, podobno kot dela Griseya, Norgarda, Radigue, Ligetija, Tenneya in drugih. Kljub temu pa si počasi gradim svojo pot, vsaka nova stvaritev pomeni napredek na moji lastni premici. Želim si zgraditi nekaj novega in osebnega, stremim k idealu in se sprašujem, kam lahko razširim poti, da pri tem še vedno ohranim dušo glasbe, v katero verjamem, da je edina, ki jo moram ustvarjat. To pomeni, da mora vsako moje delo imeti povezavo s prejšnjim delom ter da mora imeti zelo jasno zasidrano idejo, zakaj je nastalo v danem trenutku. In prisotna mora biti tudi neka ideja, kaj bom ustvaril naprej ter kaj bom od procesa komponiranja in dela z izvajalci odnesel sam.
Hočete reči, da ves čas
gradite eno samo skladbo?
(Smeh) Ravno to mi je zadnjič omenil profesor Uroš Rojko. Ne, to ni ena skladba, nenazadnje še vedno gradim svoj skladateljski izraz. Z vsako skladbo raziskujem globlje, iščem nekaj drugačnega. Naslednje leto se bom posvetil frekvenčnim modulacijam in elektroniki. Skladbe bodo imele svojo idejo, strukturo, formo, inštrumentarij. Ideja nad vsemi idejami pa je vedno enaka: prinesti v okolje drugačno atmosfero, kjer lahko drugače dihamo, drugače razmišljamo, se z glasbo povežemo na drugačen način. Znotraj tega je potem ogromno stvari, ki se lahko zgodijo.
Kaj se zna zgoditi danes
na koncertu v Kinu Šiška?
Rad bi izpostavil, da bom imel izjemne inštrumentaliste. Izvedli bomo sedem skladb, pri čemer sem si želel zgraditi večer neprekinjenih glasbenih dogodkov. Na to sta vplivali dve ideji. Prva je vpliv aplavza, ker ga sam v nekaterih situacijah težko prenašam. Kadar je na sporedu globoko spiritualna glasba, na primer Verdijev Rekviem ali pa Mahlerjeva Četrta simfonija s svojim tihim zaključkom, se mi zdi, da aplavz prekine pozornost na to, kaj nam je glasba prinesla ter prekine mir v naših telesih. V atmosferi, ki jo bom skušal pričarati, se bomo z vsako skladbo spuščali le še globlje v izkustvo. Druga ideja, o kateri sem razmišljal, je stilska dramaturgija večera. Običajno je na koncertih deset, petnajst minut prostora za mojo glasbo, potem pa je na sporedu še nekaj stilsko povsem drugačnih skladateljev. To je seveda lahko privlačno za programski list, vedno pa sem sanjal o koncertu, ki bi se zelo tesno povezoval z atmosfero, ki jo želim ustvariti. To naj bi se zgodilo tokrat.
Teh sedem skladb sestavljajo kombinacije solo inštrumentov in ansambla, pri čemer bo vloga ansambla različna. Pri prvi skladbi za solo tolkala ansambel okrepi spekter, ki nastane v tam-tamu, ter predstavi material celotnega večera. Do četrte skladbe se bo dogajanje nekoliko umirilo, žrtvovati bom moral glasbeno interesantnost za efekt, sprostitev. Neka koherentnost glasbenega materiala bo ostala in se bo povezovala na več ravneh. Na primer za kontrabas, ki sodeluje v štirih skladbah - tri so za ansambel in ena solo z živo elektroniko -, sem vedno uporabil enak material. Ena skladba bo tudi grafična, ko bomo prek skupne vadbe odkrivali in gradili medsebojno zaupanje, komunikacijo, poslušanje. Nobena skladba, z izjemo zadnje v večeru pa ni notno zapisana. Nisem želel pri tej rezidenci, kjer gre za nekakšen eksperiment, priti pred glasbenike z notami, temveč jih izzvati, da skupaj poiščemo odgovore, kaj lahko k moji ideji prinese njihova glasbena osebnost in njihovi inštrumenti.
Kaj boste ustvarjali
v bližnji prihodnosti?
Haag je zame trenutno zelo stimulativen, odprle so se mi stvari, ki se mi v Sloveniji ne bi. Vseeno ohranjam stik s Slovenijo ter razmišljam, kako prinesti nova znanja nazaj v domovino. V naši kulturi je močno prisotna germanska kultura, hotel pa sem odkriti še kaj nepoznanega, denimo glasbeno sceno na Nizozemskem. Svoje povezave so po drugi svetovni vojni iskali predvsem v kulturnem dialogu s Francijo, skandinavskimi državami in z Ameriko. V Haagu čutim veliko posvečenost delu. Vsak študent pride z jasno idejo, kaj bo počel. Med nami je neka tekmovalnost, hkrati pa se podpiramo. Veselim se študija na področju elektronike s skladateljem Hugom Moralesem, multimedijske kompozicije s profesorjem Yannisom Kyriakidesom, predvsem pa bodo še naprej dragocene izkušnje iz dirigiranja pri profesorju Ivanu Meylemansu, ki je bil več kot deset let glavni pozavnist v Orkestru Concertgebouw, štiri leta pa tudi asistent maestru Marissu Jansonsu.
Trenutno na Nizozemskem sestavljam godalni kvartet s specialisti iz področja stare in nove glasbe. Zgradili bomo laboratorij, v katerem bomo iskali drugačne načine komunikacije. Sodeloval bom tudi z orkestrom De Ereprijs, s katerimi sem letos opravil javni mojstrski tečaj dirigiranja. Tedensko se bom sestajal z različnimi zasedbami in iskal načine interpretacij sodobne glasbe. Trenutno pišem tudi novo skladbo za godalni kvartet in plesalko, oktobra in novembra bosta dve izvedbi novih ansambelskih skladb v Haagu. Za tem se vračam v Slovenijo, kjer bo krstna izvedba daljše skladbe za štiri gonge in elektroniko.
