Program letošnjega, že 64. Jazz festivala Ljubljana, ki bo med 5. in 8. julijem, sta družno zasnovala dolgoletni vodja festivala Bogdan Benigar in novi umetniški vodja Borja Močnik, kot pravita, pa ga zaznamuje predvsem raznolikost v glasbenem izrazu, ki izhaja iz sila različnih zvrsti, kontekstov pa tudi generacij: skupno 27 koncertov z glasbeniki iz 18 držav bo ponudilo številne obraze jazza in njegovih prelivanj z drugimi vrstami glasbe, od klasike ali popa do karibskih ritmov ter avantgarde. »Naš festival ni namenjen samo ljubiteljem jazza, temveč vsem ljubiteljem glasbe, pa tudi tistim, ki morda glasbo poslušajo le občasno,« poudarja Benigar. »Festival je praznovanje in torej tudi druženje, jazz pa je pravzaprav zgolj tista točka, ki nekako povezuje vse te raznovrstne plasti.«
Skladno s to širino usmeritve se bo festival naselil na različna prizorišča, od dvoran v Cankarjevem domu pa do Parka Sveta Evrope, kjer bo na dveh odrih na prostem živahno popoldansko in večerno dogajanje, ter seveda »nočnih« koncertov v Klubu CD. Po nekajletnem premoru se festival vrača še v legendarne Križanke, kjer bo prihodnjo sredo uradni otvoritveni koncert – na njem bosta nastopila eden najvidnejših predstavnikov londonskega novega jazza Alfa Mist, ki bo pri nas gostoval sploh prvič, in tukajšnjemu občinstvu že znani Benjamin Clementine, ki svoj nevsakdanji avantgardni pop začinja s ščepci jazza ter klasike. V zadnjih letih je britanski glasbenik večinoma nastopal sam – tokrat pa bo drugače, saj bo na lastno pobudo zaigral s člani Slovenskega godalnega seksteta.
Vrača se tudi John Zorn
Rezidenčni umetnik na festivalu je letos tolkalec Domen Cizej, ki bo ob izdaji kar petih albumov pri založbi Clean Feed nastopil trikrat in vsakič v drugačni zasedbi – najprej s svojim klavirskim triom, nato solo ter v duu s pianistom, na zadnjem festivalskem koncertu pa s svojo sedemčlansko tolkalno zasedbo Domen Cizej Percussion Ensemble. »Želim si čim bolj večplastno in široko predstaviti svoje delo ter glasbeno vizijo, tako v vlogi glasbenika kakor tudi skladatelja ali vodje skupine,« pojasnjuje Cizej, ki sodeluje z obsežnim naborom umetnikov iz številnih držav: »Vse projekte sem gradil zgolj na lastnih zamislih, za kar pa sem vselej potreboval zelo specifičen nabor sodelavcev.«
Gallusova dvorana bo gostila dva velika koncerta – na četrtkovem bo najprej nastopila vsestranska ameriška saksofonistka Lakecia Benjamin, ki je nedavno izdala svoj četrti album Phoenix, na njem pa izkazala vso pestrost svojega izraza, ki sega od popa do jazzovske klasike, sledil pa bo še nastop 18-članskega Gard Nilssen's Supersonic Orchestra; v skupini, ki jo je zbral norveški bobnar in tolkalec Gard Nilssen, je vrsta zvenečih imen, zaradi energičnih ter zvočno razplastenih koncertov pa so trenutno »najbolj zaposlen jazzovski orkester na svetu«, pravi Močnik, saj jih nenehno vabijo na vse konce. V petek pa se v Ljubljano vrača znameniti John Zorn z zasedbo New Masada Quartet – to bo sicer eden od samo dveh njegovih letošnjih evropskih koncertov s to skupino. »To je bil sploh prvi koncert, ki smo ga potrdili za tokratni festival,« doda Benigar. »Zorn sicer letos ob svoji 70-letnici načrtuje veliko turnejo po Evropi, kjer bodo različni ansambli izvajali njegovo glasbo. Mi pa smo si želeli, da bi na festivalu zaigral tudi sam, in zaradi dolgoletnih prijateljskih vezi je privolil. New Masada Quartet je pravzaprav edina zasedba, s katero trenutno nastopa, gre pa za zelo atraktivno glasbo.«
Od parka pa do kluba
Iz preostanka programa lahko omenimo vsaj še nekatere nastope v parku, kjer se bodo poleg mlajših imen slovenske scene med drugimi predstavili Jeff Parker Quartet, zbran okrog slovitega ameriškega kitarista, kvintet francoske kontrabasistke Sélene Saint-Aimé, ki se ozira po svojih zahodnoafriških koreninah, in kvartet znanega ameriškega saksofonista Immanuela Wilkinsa, za konec pa tudi Theon Cross, britanski tubist, ki s svojo zasedbo spaja nove jazzovske muzike s karibskimi slogi in dubom. Med nočnimi nastopi bržkone ne gre preslišati kvarteta Amoeba, ki ga vodi danska saksofonistka Signe Emmeluth, ali pač britanske »afropunk jazz« harfistke Muva of Earth in kvarteta nemške saksofonistke in skladateljice Charlotte Greve Lisbeth.
Mednarodna sodelovanja slovenskih glasbenikov so sicer ena opaznejših potez letošnjega festivala, dodaja Benigar; eno od teh bo umeščeno v sam uvod, ko bo novi album predstavila naveza Nike Virant, Veronike Kumar in že omenjenega Garda Nilssna. Sobotno dopoldne v parku pa bo namenjeno otroškemu občinstvu, ko bosta za nenavaden »interaktivni« koncert poskrbela Boštjan Gombač in Eduardo Raon.
Že dan pred uradnim odprtjem, torej v torek, 4. julija, bosta festival uvedla dva dogodka: večerni brezplačni koncert letošnjega rezidenčnega glasbenika Cizeja s triom, še prej pa odprtje fotografske razstave Vsakdanjosti avtorice Nike Hölcl Praper, ki je posvečena 70-letnici skladatelja, tolkalca in pedagoga Zlatka Kaučiča. »Razstava obsega približno 30 fotografij v črno-beli tehniki, za izhodišče svojega dela pa sem vzela Kaučičevo vsakdanje življenje,« pojasnjuje Nika Hölcl Praper. »Želela sem ga predstaviti tudi zunaj odra, denimo v njegovem stanovanju; ampak po drugi strani se zdi, da ločnice med zasebnim in javnim, med glasbo in življenjem, pri njem pravzaprav ni.« Kaučič bo sicer na festivalu nastopil skupaj z improvizatorskima kolegoma, basistom Barryjem Guyjem ter pianistom Agustijem Fernandezom.
