Festival Radovljica, ki nepretrgoma poteka od leta 1983, z izdatno podporo občine, ministrstva za kulturo in Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica, letos praznuje jubilejnih 40 let. V njegovih začetkih ga je umetniško zastavil Klemen Ramovš, nekaj let ga je vodila Tjaša Krajnc, zadnjih 16 let pa ga umetniško vodi Domen Marinčič.
Deset koncertnih sporedov je Marinčič časovno uokviril med 16. in 20. stoletje, poustvarilo pa jih bo 52 umetnikov iz 15 različnih držav. »Jubilej bomo zaznamovali tudi z nekoliko bogatejšim programom, saj smo lahko tokrat povabili večje zasedbe, to pa smo lahko storili, ker nas je nekoliko izdatneje programsko podprlo ministrstvo za kulturo,« je povedal Niko Houška, festivalski predstavnik za stike z javnostmi.
Orkester, ansambli, zvezde
Najbolj množično bodo že za uvod v petek prizorišče napolnili člani Festivalskega baročnega orkestra, ki je nastal posebej za to priložnost. Gre za mlade slovenske glasbenike, ki v glavnem študirajo v tujini, njihova koncertna mojstrica je Božena Angelova. Pri festivalu si želijo, da bi festivalski orkester deloval še naprej, saj so si ga vedno želeli, a si ga niso mogli privoščiti. Spored bo sestavljen iz angleške glasbe 18. stoletja – iz uvertur, simfonije in koncertov. Z njimi bosta na odru še kontrabasist David Sinclair ter čembalist in umetniški vodja festivala Domen Marinčič, ki jih bo glasbeno vodil.
Veličastno naj bi bilo tudi ob zaključku festivala, ko v goste prihaja najbolj znan nemški vokalni sestav Die Singphoniker, ki letos prav tako praznuje 40. obletnico. Prihajajo z nekoliko bolj sproščenim repertoarjem – z deli avtorja slovite opere Carmina Burana Carla Orffa in delom zelo popularnega ansambla v tridesetih letih prejšnjega stoletja Comedian Harmonists, ki ga je Carl Orff zelo cenil. Vmes bodo gostili še en zvezdniški ansambelski sestav, britanski ansambel viol da gamba Fretwork. Gambisti bodo poustvarili Purcellove genialne fantazije, ki sodijo med vrhunce glasbe za tovrstni ansambel. Zanimivo pri tem je, da jih je Purcell napisal, ko so takšne zasedbe že skorajda izginile. Med številčnejšimi ansambli bo še Phaedrus, ki oživlja zvoke ansambla renesančnih prečnih flavt. »To je pravzaprav neobičajen sestav, kajti večinoma, ko gre za glasbo starejših obdobij, poslušamo kljunaste flavte. Tokrat pa bodo v ospredju štiri renesančne prečne flavte, dva tolkalista in lutnjist, to pa je slovenski glasbenik Bor Zuljan. Igrali bodo italijansko glasbo 16. stoletja, ki se dotika mita o Veneri in Adonisu,« je pojasnil sogovornik.
Med ugledna imena letošnjega festivala sodi še ameriška sopranistka Amanda Forsythe, ki slovi zlasti po Händlovem repertoarju. Pela bo njegove italijanske kantate ob spremljavi ansambla Opera Prima. Dokaj neznan glasbenik v našem prostoru, sicer pa mojster stare glasbe, hrvaški violinist Bojan Čičić, ki vrsto let ustvarja v Londonu, bo nadaljeval pregled Bachove glasbe, kar festival počne že od leta 2015. Na dveh zaporednih večerih, ki štejeta za en koncert (z eno vstopnico), bo izvedel Bachov celotni cikel šestih sonat in partit za solo violino, brez spremljave. »Posebnost festivala je tudi ta, da se kakšen večer nameni klasičnemu in romantičnemu obdobju, torej glasbi 18. in 19. stoletja, ki pa se jo izvede na historičnih inštrumentih,« še izpostavlja Niko Houška. »Letos bodo na vrsti Schubertovi godalni kvarteti, ki jih bo izvedel italijanski godalni kvartet Altemps. Za dodatek Schubertu bo na sporedu še njegov sodobnik, francoski skladatelj George Onslow.«
Slovenska glasbena tradicija
Na festivalu poleg Bachove zapuščine sistematično obujajo slovensko glasbeno dediščino. Na tretjem festivalskem koncertu bo ansambel musica cubicularis igral motete in psalme organista koprske stolnice Antonia Tarsie ob 300. obletnici njegove smrti. »Kar nekaj teh del bodo rekonstrukcije, ki so nastale na podlagi not, najdenih v njegovi zapuščini. Pri več delih, ki so bila prvotno napisana za tri glasove, se je ohranil zgolj en glas. Na osnovi tega glasu so bile prav za to priložnost rekonstruirane skladbe. Ta dela bodo tako izvedena prvič v sodobnem času.«
Nekaj podobnega se bo zgodilo na koncertu s tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem, kjer bodo v sporedu povezani tri skladatelji: Pollini, Mozart in Bellini. Kot vemo, se je Pollini rodil in 20 let živel v Ljubljani, nato se je preselil na Dunaj, tam spoznal tudi Mozarta, ki je zanj napisal veliko glasbe, potem pa se je preselil v Milano, kjer je spoznal Bellinija, ki mu je posvetil svojo opero Mesečnica. »Zanimivost Bišćevićevega recitala bo v tem, da se bo pevec na odru spremljal kar sam, na historičnem klavirju iz 19. stoletja, kar je bila nekoč tudi ustaljena praksa,« je še povedal Houška.
Da bi dodobra izkoristili orgle v cerkvi v Velesovem, so na predzadnji koncertni večer povabili madžarske umetnike. Spored so naslovili Večernice v Hamburgu, izvajala pa se bo luteranska liturgična glasba iz Hamburga 17. stoletja z orglami in pevci. Márton Borsányi bo sedel za orgle, vokalno glasbo pa bo poustvaril ansambel ISTVÁNFFY. Na vse koncerte radovljiškega festivala bo sicer vozil brezplačni avtobus iz Ljubljane in Kranja. V sklopu festivala bo potekal tudi tečaj za kljunasto flavto z Matejo Bajt.
