»Sem El Muhammed, iz plemena Azra, ki umirajo za ljubezen in umirajo, ko ljubijo!« je slovenski prevod dela besedila iz ene najbolj znanih bosanskih sevdalink Kraj tanahna šadrvana oziroma Azra, ki so jo izvajali vsi najpomembnejši pevci sevdaha od Himza Polovine do Zaima Imamovića. Njen nastanek in popularnost pa zajema celotni kompleks zgodovine bosanskega sevdaha ali kot je v knjigi zapisal Damir Imamović (ki je mimogrede sin Zaima Imamovića): »Zgodba o pesmi Kraj tahana šavrdana bolj kot katerakoli druga opiše duh časa.« Besedilo pesmi je zapisal nemški pesnik Heinrich Heine, izvorno skladbo ruski skladatelj Anton Rubinsten. V času habsburške monarhije je bila pesem prevedena v bosanščino. Kot sevdah jo je leta 1930 prvič izvedel banjaluški pevec Hakija Karabegović na Visokem. Od tedaj je pesem šla svojo pot ter je ponarodela. »Za ugotavljanje izvorov sevdaha moramo biti vedno pripravljeni na presenečenja,« je zapisal Imamović.
Beseda sevdah v turščini pomeni ljubezen. Kot glasbena zvrst pa sevdah zaobjema vse prej kot le ljubezen. Beseda namreč izvira iz arabske besede sewda, ki v najožjem pomenu označuje črni žolč, eno od štirih telesnih snovi, ki po greškem zdravnku Galenu obvladujejo človeško telo. Črni žolč je po Galenu ljudem povzročal mračno razpoloženje ali kot bi rekli danes – melanholijo. To pa je srž sevdalink. Zanimivo je, da so v preteklosti najrazličnejši raziskovalci južnim Slovanom pripisovali močno nagnjenje k melanholiji. Celo sevdalinke so celo opisovali kot »proizvod slovanskega globokega čustvovanja in močne orientalske erotične naravnanosti«. Imamović sicer ni naklonjen taki »rasni interpretaciji« sevdalink.
Narodnjaki niso sevdah
Knjiga je sicer potovanje po zgodovini sevdaha od ustnega izročila južnoslovanskih narodov do ašikov, vzhodnjaške različice zahodnih trubadurjev, preko pregleda sevdalink v diasporah pa vse do vpogleda v novi sevdah, ki je vzniknil v zadnjih dvajsetih letih. Ob tem avtor poudari, da »narodnjaki v nobenem oziru niso nasledniki izvajalcev sevdaha«.
Zanimivo pa je, da Imamović začetek novega sevdaha postavi v Ljubljano, ko je v času vojne med bosanskimi begunci v Sloveniji nastala skupina Dertum. »Njen prvi album izide leta 1996 kot posnetek ljubljanskega koncerta in postane zagotovo najbolj presnemavana zgoščenka v tistih letih med mladim občinstvom Balkana. Kmalu za tem je na mednarodno prizorišče stopila skupina Mostar Sevdah Reunion in leta 1999 postala ena od vodilnih world music atratrakcij. S tem se je prvič po letih pred drugo svetovno vojno odprl mednarodni oder za izvajalce sevdaha,« je zapisal. Sam je začel nastopati leta 2005, prvi album je izdal leta 2006 in od tedaj je eden vodilnih izvajalcev novih bosanskih sevdalink.
