Kantavtorica, pevka, kitaristka in skladateljica Ditka se je v zadnjem desetletju dodobra uveljavila na slovenskih koncertnih odrih, predvsem je prepoznavna po uglasbovanju kakovostne slovenske poezije. Njena osrednja naklonjenost velja pesniku in pisatelju Feriju Lainščku. Ditka svojo glasbeno zgodbo pravzaprav piše skupaj z očetom Gorazdom Čepinom, uveljavljenim koroškim glasbenikom in profesorjem glasbe, ki njene skladbe bogati s pisanjem aranžmajev.
Doslej je posnela že štiri studijske albume, na zadnjem Med nama je angel (2022) je tudi skladba Naša pesem (gre za poezijo Karla Destovnika - Kajuha), za katero je nedavno nastal tudi videospot. Premierno ga bodo predstavili jutri dopoldne v CUK Kino Šiška, in sicer kot zaključno točko prireditve ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Ideja skladbe in prireditve je namreč enaka: da se je smiselno boriti proti zlu. To je tudi Ditkin poklon Kajuhovemu letu.
Kajuhova Naša pesem se je znašla
na vašem albumu, zdaj pa je dobila še videospot. Kako se mlade generacije sploh še lahko poistovetite s poezijo, ki je nastala med drugo svetovno vojno?
Kajuh se je na moj album uvrstil po naključju. Pred štirimi leti smo imeli koncert v knjižnici v Velenju in k meni je pristopil takratni direktor knjižnice Vlado Vrbič, tudi pisatelj, ter me nagovoril, da bi uglasbila kakšno Kajuhovo pesem. Poklonil mi je dve njegovi pesniški zbirki. Pesmi sem začela prebirati, ampak se me nekako niso dotaknile, nisem ga najbolje dojela. Morda še nisem bila dovolj zrela. Čez čas sva se z Vrbičem ponovno srečala in opozoril me je, da bo leto 2023 posvečeno stoti obletnici Kajuha, hkrati pa me je ponovno spodbudil, da bi uglasbila kakšno pesnikovo delo. Poklonil mi je svoj roman Prestreljene sanje, v katerem opiše Kajuhovo življenjsko zgodbo; sam velja za največjega poznavalca njegove poezije v našem prostoru. Ko sem prebrala roman, sem šele začela dojemati Kajuhove pesmi. Bil je velik borec za človekove pravice, zagovarjal je vrednote, ki so mi blizu. To je precej zahtevna poezija, tudi za uglasbitev, ker verzi niso pisani v ritmu. Vsekakor pa ima pesem v sebi pozitivno noto, s čimer sem se lahko poistovetila, namreč da še obstaja upanje za mlade, za prihodnost samo.
Sodobna poezija ravno tako ne pozna klasičnih metričnih verzov. Verjetno to ni ključno pri uglasbitvi poezije, ali pač?
To seveda ni najbolj bistveno, pomembnejše je, da kot interpret poezijo dejansko začutiš. Ko neko pesem preberem, mora v meni nekaj prebuditi. Mora mi biti blizu tudi tematika, zraven pa še dobra energija – in potem se vse zgodi samo od sebe. Pri Kajuhu recimo je bil ključen moment, da me je njegova poezija močno pretresla, četudi je Naša pesem odraz tistega vojnega časa in stisk, ki jih je kot mlad človek občutil tudi pesnik. Nekaj je torej sama tematika, drugo pa je način, kako je pesem napisana – ali vendarle ima potencial neke ritmičnosti, ali je zložena na način, da se jo da razdeliti na kitice, izpostaviti refren, ki je precej pomemben, ko dodajaš glasbo.
Kajuhova pesem na mojem zadnjem albumu nedvomno izstopa, že po vsebini in tematiki, pa tudi na način, kako smo jo naredili – torej z mojo uglasbitvijo in očetovim dramatičnim aranžmajem. Zraven smo povabili Pihalni orkester Rudnika Mežica, ki je v aranžmaju skladatelja Leona Firšta dodatno prispeval k dramatičnosti, nato pa je prišla še ideja za videospot, za katerega sta scenarij napisala Dobran Laznik in Gregor Šteharnik.
Do kod si kot kantavtorica lahko privoščite na neki način tudi zelo radikalne posege v poezijo?
Lahko si privoščim svobodo, ker gre v mojem primeru za avtorsko interpretacijo. Glede tega me je že čisto na začetku glasbene poti potolažil Feri Lainšček, ko sem prvič uglasbila njegovo pesem in imela pri tem tremo. Rekel mi je, da ko dodam njegovi pesmi glasbo, postane to moja pesem. Dovolil mi je, da njegove verze prestavljam, ponavljam, kakor želim. S tem dodam tudi svoje avtorstvo. Sicer pa se po Ferijevi pesmi in pesniški zbirki Med nama je angel imenuje tudi moj novi album, za katerega sva z očetom uglasbila šest največjih slovenskih pesnikov, poleg Lainščka še Karla Destovnika - Kajuha, Srečka Kosovela, Kajetana Koviča, Janeza Menarta in Cirila Zlobca. Glede poezije Kajetana Koviča sem bila v stiku z njegovim sinom, o pesmih Janeza Menarta sem komunicirala z njegovo hčerko, za ustvarjanje Cirila Zlobca pa sem se obrnila na Avtorsko agencijo za Slovenijo, ki bedi nad njegovo zapuščino.
Kako se je sploh začelo vaše
vandranje s Ferijem Lainščkom
po Sloveniji?
Zgodba s Ferijem se je začela že kar na začetku moje glasbene poti. Ko sva z očetom dobila idejo, da bi lahko uglasbila poezijo, sva hitro prišla do njegove pesmi Ne bodi kot drugi, ki je pozneje postala tudi velik hit. In že takrat sva morala stopiti v stik z njim zaradi avtorskih pravic. Ko je bila skladba narejena, sva mu jo poslala v posluh, in odpisal je, da je po njegovem skromnem mnenju to najlepša uglasbitev oziroma interpretacija te pesmi doslej. Nato smo se tudi srečali na kulturnem dogodku v Dravogradu, kjer je bil Feri gost, jaz pa sem pesem odigrala. Takoj smo se ujeli tudi v živo in ugotovili, da nas vežejo podobne vrednote.
Koliko pesmi Ferija Lainščka
ste uglasbili doslej?
Uf, že kar nekaj. Dve sta na prvem albumu, deset jih je na drugem, deset na tretjem, pet na četrtem, gre torej že proti številki trideset. Kot zanimivost naj povem, da smo potem skupaj večkrat stopili tudi na oder, na manjših, intimnejših literarnih večerih, kamor me je Feri povabil kot gostjo. Te male literarne večere smo potem prenesli na velike odre kulturnih dvoran po Sloveniji, celo Slovensko filharmonijo smo razprodali pred leti. Nekako nam je uspelo uglasbeno poezijo popularizirati, ji dati novo perspektivo, in ljudje so to začutili. Ferijevo poezijo zdaj doživljam še toliko bolj živo, ker sem ga v teh letih spoznala kot človeka in vidim, da kar piše, piše pa o ljubezni, v to dejansko verjame, to živi. Njegova poezija se mi zdi tako lepa tudi zato, ker je napisana ritmično in kar kliče po melodiji. Napisana je navidez preprosto, ampak s tolikšno globino, da moram kakšen verz večkrat prebrati, ker se vedno znova čudim, kako mu je uspelo na primer z le štirimi besedami toliko povedati.
Vaš peti album že nastaja?
Da, in menim, da bo nekaj posebnega. Že od svojih začetkov pišem tudi avtorske pesmi v angleškem jeziku, a ni bilo časa, da bi šla v studio, jih posnela in javno predstavila. V teh letih jih je zagotovo nastalo kakšnih petdeset, so moj način sproščanja. Pesmi so torej napisane in uglasbene, je bil pa proces nastajanja nekoliko drugačen kot pri uglasbitvi poezije, ko se glasba doda obstoječemu tekstu; v tem procesu sta namreč besedilo in glasba nastala vzporedno.
