Že od leta 1983 vsak avgust poteka v slikovitem srednjeveškem mestu Festival Radovljica, ki ga organizira Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica. Umetniško ga že vrsto let vodi Domen Marinčič. Štirje so nastali posebej za letošnjo 41. edicijo festivala. Repertoar bo obsegal nove podobe glasbenih pripovedi iz 12. stoletja, glasbo italijanskih renesančnih virtuozov na lutnji, madrigale iz arhiva ljubljanske stolnice, komorne koncerte Françoisa Couperina, arije dunajskih skladateljev z obligatno pozavno, romantične klavirske fantazije na zgodovinskem klavirju in glasbo za prečno flavto na temo mrtvaškega plesa. Nadaljeval se bo tudi cikel Bachove glasbe, tokrat z njegovimi sonatami za violino in čembalo.
Oratorij Judita
Festival se 5. avgusta začenja z zgodbo o volkodlaku. Gre za pesnitve francoske pesnice Marie de France, ki je živela na angleškem dvoru in je konec 12. stoletja zapisala več keltskih legend. Izvajalka z vokalom in staro harfo bo švicarska specialistka za srednjeveško glasbo Hanna Marti, ki je glasbo tudi napisala, sicer pa je že stara znanka festivala.
»Posebej pa bo letos izstopala izvedba oratorija Judita Alessandra Scarlattija s petimi svetovno znanimi solisti in štirinajstčlanskim orkestrom. To bo najobsežnejši festivalski projekt v zadnjih šestnajstih letih,« izpostavlja Niko Houška, ki skrbi za stike z javnostmi pri festivalu. Koncert bo v radovljiški cerkvi, gre pa za uglasbitev svetopisemske zgodbe o Juditi iz leta 1693. Junakinja zapelje poveljnika sovražne vojske Holoferna in ga spečega obglavi z njegovim lastnim mečem. Opisovali so ga kot Scarlattijev najboljši oratorij, a je zelo teatralen in bolj podoben operi, ocenjuje Domen Marinčič.
Izvedel ga bo Festivalski baročni orkester, ki ga pretežno sestavljajo slovenski glasbeniki na zgodovinskih glasbilih, vodi Marinčič, prvič pa so se sestali lani ob štiridesetletnici festivala; letos nadaljujejo v razširjeni zasedbi dvajsetih glasbenikov. Pridružili se jim bodo tudi svetovno znani pevski solisti: sopranistki Ulrike Hofbauer in Bénédicte Tauran, kontratenorist Alex Potter, tenorist Colin Balzer in basist Lisandro Abadie.
Stara glasba in Slovenija
Festival vsako leto odkriva staro glasbo, povezano s Slovenijo. Italijanski ansambel La Compagnia del Madrigale bo izvajal madrigale najvidnejših italijanskih skladateljev 16. stoletja, kot so Alessandro Striggio, Luca Marenzio, Cipriano de Rore, Andrea in Giovanni Gabrieli, in ki so jih v času škofa Tomaža Hrena hranili v arhivu ljubljanske stolnice. Spored nosi naslov Škofovi najljubši madrigali in je nastal posebej za festival. Vodilni vokalni ansambel za tovrstni repertoar je v Radovljici gostoval že z madrigali Gesualda (2013) in Monteverdija (2017).
Na festivalu že od leta 2015 sistematično skrbijo, da je moč poslušati najpomembnejše cikle Johanna Sebastiana Bacha. Lani smo slišali vse njegove sonate in partite za violino solo, letos 20. avgusta pa bo zazvenelo vseh šest njegovih sonat za violino in (obligatorni) čembalo. Solist bo slavni avstrijski violinist Erich Höbarth, na čembalu pa bo Aapo Häkkinen. Kot pravi Marinčič, je skladatelj cikel teh sonat zasnoval okrog leta 1725. Njegov sin Carl Philipp Emanuel ga je uvrščal med »najboljša dela dragega pokojnega očeta«. Posebno se je navduševal nad nekaterimi počasnimi stavki. Bach je sonate verjetno napisal za večji čembalo s 16-čeveljskim registrom in takšno glasbilo bo zazvenelo tudi v Radovljici.
Poleg Bachove glasbe se na festivalu sistmatično izvaja tudi glasba Franza Schuberta na zgodovinskih glasbilih. Anne Freitag z zgodovinsko flavto in Gilad Katznelson s klavirjem iz sredine 19. stoletja bosta interpretirala samospeve, variacije in balade s podobami mrtvaškega plesa.
Spopad godalcev
Organizatorji posebej izpostavljajo sklepni koncert 22. avgusta pod naslovom Obramba viole de gamba. To je nekakšna glasbena komedija z igralcem Borisom Ostanom in petčlanskim ansamblom s svetovno znanima italijanskima glasbenikoma violončelistom Enricom Bronzijem in gambistom Vittoriom Ghielmijem. Scenarij je nastal na podlagi slikovitega pampfleta iz leta 1740, ki opisuje boj med aristokratskimi glasbili starega režima (lutnjo in violo da gamba) in takratnimi italijanskimi virtuozi na violini in violončelu. Na odru bosta še japonska violinistka Haruna Shinoyama in avstrijski čembalist Florian Birsak.
Festival napoveduje tudi spored pod naslovom Cesarske arije z baročno pozavno, ki so nastale na Dunaju v prvih desetletjih 18. stoletja, med avtorji pa je bil tudi sam cesar Jožef I. Ansambel Le Filigrane nekatere izmed njih izvaja prvič v sodobnem času. S Kraljevimi koncerti - koncerti Francoisa Couperina, ki so jih izvajali na francoskem dvoru v zadnjih letih vladavine Ludvika XIV - bo z avstrijskim čembalistom Johannesem Bognerjem nastopila Mateja Bajt, ki že vrsto let na festivalu vodi mojstrske tečaje za kljunasto flavto. Za recital na renesančni lutnji bo poskrbel ameriški lutnjist Paul Kieffer, z recitalom klavirskih fantazij in sorodne glasbe prve polovice 19. stoletja na zgodovinskem klavirju iz leta 1856 pa bo nastopila španska pianistka Rosalia Gomez Lasheras, ki je nase precej opozorila že pred tremi leti na radovljiškem festivalu.
Koncerti bodo v baročni dvorani radovljiške graščine, razen dveh - eden bo v cerkvi sv. Petra v Radovljici, eden pa v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Na koncerte bo vozil brezplačni avtobus iz Ljubljane in Kranja.
