Odpotovanja je debitantski studijski album slovenskega kantavtorja Tomaža Pengova, izdan leta 1973 pri študentski založbi Škuc v obliki vinilne plošče z monozvočnim zapisom. Natančneje: prva različica plošče nosi letnico 1973, druga pa 1974. Leta 1981 je izšla še ena različica s stereo zapisom na plošči in kaseti, leta 1991 pa jo je v CD-formatu izdala ZKP RTV Ljubljana. Naslednica založbe, ZKP RTV Slovenija, se je nedavno odločila, da to kultno ploščo ponovno izda. Mastering oziroma predelavo »monozvoka« v digitalno obliko so zaupali prekaljenemu tehničnemu mojstru Acu Razborniku (ki je spomladi žal preminil).
Arhaičen in moderen
Snemalec Aco Razbornik je bil zraven že pri izdaji prve plošče, takrat še zelo neizkušen, zaradi česar sta morala s Pengovom akustično kitaro za vsako skladbo posneti v enem poskusu. »Ob tem ju je motila stara napeljava v hiši na Prešernovi 1, ki je z nepričakovanimi šumi in poki vdirala v ustvarjalno tišino. To jima ni vzelo zagona, Pengov je kapljanje vode v kopalno kad celo izkoristil za uvod v skladbo Ladje prostora,« je k restavrirani izdaji zapisala Teja Klobčar, glasbena urednica Radia Slovenija – Radia Prvi, ki je ploščo Pengova označila za »individualno izpoved samotnega trubadurja«.
Brezčasni zvok in besedila na plošči še danes odzvanjajo v ušesih mnogih, ploščo razumemo kot zimzeleno, v času nastanka pa je bila ta prva neodvisna kantavtorska plošča v Jugoslaviji precej udarniška. Pa ne po hrupu, temveč v smislu samosvojosti. Postala je simbol entuziazma takratne študentske populacije. Ni bila sicer prva kantavtorska plošča v tedanji skupni državi, za čisto prve sta poskrbela Arsen Dedić in Drago Mlinarec.
»Odpotovanja vsebujejo občutja svojega časa, nemir mladosti in iskanja, ki svojega cilja sicer ne pozna, vendar ga čuti in sluti z vsem bitjem. In ta občutja so izražena s pesniškim jezikom, ki je izčiščen, varčen, hkrati pa zelo natančen,« je duha plošče povzel novinar in pesnik Jure Potokar.
Restavrirana verzija z dokumentacijo
Na ovitek nove, restavrirane verzije albuma so natisnili prvotno spremno besedo pesnika Milana Dekleve, ki je bil član zasedbe Tomaža Pengova Salamander in ki je o njem napisal tudi roman; Pengova je označil za »pevca magičnega eksistencializma«. Priloženi so tudi članek glasbenega novinarja Staneta Sušnika iz revije Stop iz marca 1974 ter še dva takratna članka iz Glasbene mladine in Tribune izpod peresa poznejše članice zasedbe Salamander, profesorice Metke Zupančič.
Posebna, oštevilčena izdaja restavrirane vinilne plošče je obogatena z arhivsko dokumentacijo, besedili pesmi na paus papirju ter s pretočno kodo za prenos digitalne različice albuma. Oblikovalec legendarnega prvotnega ovitka plošče je Matjaž Vipotnik. O plošči obstaja tudi dokumentarni film režiserke Petre Seliškar iz leta 2020 z naslovom Odpotovanje z obilico arhivskega gradiva, kjer je strnila dogajanje okrog snemanja te kultne plošče domače kantavtorske ikone Tomaža Pengova.
