Festival bo odprlo težko pričakovano nadaljevanje kultnega filma Beetlejuice, temu pa bo sledil tekmovalni program enaindvajsetih filmov, ki se bodo potegovali za zlatega leva; tokrat presenetljivo v popolni odsotnosti Netflixovih produkcij. Beetlejuice, ki po 36 letih dobiva svoje nadaljevanje z Michaelom Keatonom v glavni vlogi, po besedah umetniškega direktorja festivala Alberta Barbere »prinaša neverjeten razmah ustvarjalne domišljije in halucinatornega ritma ter dolgo pričakovano vrnitev enega najbolj kultnih likov opusa Tima Burtona«. A ne gre za edino filmsko nadaljevanje, ki ga ponuja letošnji festival: v tekmovalnem programu navsezadnje najdemo tudi film Joker: Folie à Deux Todda Phillipsa, ki pet let po prejemu zlatega leva žanr razpenja v glasbeno-psihološki triler z Joaquinom Phoenixom in Lady Gaga v glavnih vlogah. Pedro Almodóvar bo predstavil svoj prvi angleški celovečerni film Sosednja soba z igralkama Tildo Swinton in Julianne Moore, Pablo Larraín prihaja z biografskim filmom Maria, v katerem v čevlje Marie Callas stopa Angelina Jolie, z novim filmom pa se vrača tudi Luca Guadagnino, ki je lani zaradi stavke s festivala umaknil svoj otvoritveni film Izzivalci in zdaj na Lido prihaja s filmom Queer, ekranizacijo istoimenskega romana Williama S. Burroughsa iz leta 1985, v kateri pisateljev alter-ego, ki se v Mehiki bojuje z odvisnostjo od heroina, upodobi Daniel Craig.
Prisotne režiserke
Čeprav se najbolj odmevna imena tekmovalnega programa izrisujejo kot moška, pa imajo tudi režiserke letos močno prezenco. Halina Reijn se bo tako pod okriljem produkcijske hiše A24 predstavila z erotičnim trilerjem Babygirl, ki z Nicole Kidman v glavni vlogi raziskuje kompleksne dinamike moči in spolnosti v delovnem okolju; Dea Kulumbegashvili bo s filmom April zarezala v življenje porodničarke, ki na gruzijskem podeželju pacientkam kljub zakonski prepovedi pomaga z dostopom do splava; grška režiserka Athina Rachel Tsangari film Žetev opisuje kot tragikomični vestern, postavljen v gospodarsko krizo srednjeveške Anglije. Francoski sestri Delphine in Muriel Coulin pa na festival prihajata z družinsko dramo o očetu dveh sinov, ki jih življenje povleče na dva različna politična pola.
Čeprav zunaj tekmovalnega programa ne manjka velikih imen in naslovov, kot je bizarna Invazija dojenčkov Harmonyja Korina, pa se bo letošnji beneški festival odvil v popolni odsotnosti pretočnega magnata, ki se je na Lidu dodobra ustalil s filmoma Roma Alfonsa Cuaróna in Moč psa Jane Campion; samo lani je bilo v program uvrščenih pet filmov Netflixove produkcije. A Barbera, ki letos vstopa že v svoje šestnajsto leto umetniškega vodenja festivala, zaenkrat zatrjuje, da gre za »začasno situacijo«.
Nikakor pa ne gre spregledati neodvisno vodenega tekmovalnega programa Giornate – Beneški dnevi, v katerem se bo predstavilo petindvajset slogovno eklektičnih filmskih del. Med njimi gre izpostaviti predvsem film ALPHA režiserja Jana Willema van Ewijka, nizozemsko-švicarsko-slovensko koprodukcijo, pod katero se podpisuje slovenska produkcijska hiša Staragara. Film, za katerega je scenografijo ustvaril Miha Knific, po besedah režiserja naslavlja spreminjajočo se naravo moškosti v družbi ter iz življenja očeta in sina počasi lušči elemente zahodnjaških privilegijev, tehnologije, osebnih težav in ega, dokler ju golih ne sooči z neprizanesljivo, zamrznjeno naravo švicarskih Alp.
Častna leva Weaverjevi in Weiru
Letošnji žiriji bo predsedovala francoska igralka Isabelle Huppert, ki je na festivalu že dvakrat prejela nagrado za najboljšo igralko – leta 1988 za Zgodbo žensk in leta 1995 za Ceremonijo – ob njej pa bodo o filmskih zmagovalcih presojali še ameriški režiser James Gray, britanski režiser in scenarist Andrew Haigh, poljska režiserka Agnieszka Holland, brazilski avtor Kleber Mendonça Filho, mavretanski režiser Abderrahmane Sissako, italijanski filmski ustvarjalec Giuseppe Tornatore, nemška režiserka Julia von Heinz in kitajska igralka Zhang Ziyi. Častnega zlatega leva bosta prejela ameriška igralka Sigourney Weaver, znana po filmih Osmi potnik, Avatar in Delovno dekle, ter avstralski režiser Peter Weir, ki se podpisuje pod brezčasne klasike, kot so Trumanov show, Društvo mrtvih pesnikov in Piknik pri Hanging Rocku.
