Kosovski film predstavlja eno najbolj živahnih ustvarjalnih središč na območju nekdanje Jugoslavije, ki – pot poudarja programski direktor festivala Simon Popek – zadnja leta ne preseneča le z izjemno kakovostnimi filmskimi deli, temveč predvsem z močno zastopanostjo režiserk, ki skozi filmski medij preučujejo položaj žensk v izrazito patriarhalni kosovski družbi.
Festival bo odprla nekonvencionalna kostumska drama Korzet režiserke Marie Kreutzer, ki odstira nov pogled na življenje priljubljene avstrijske cesarice Elizabete. Film, ki bo sicer predstavljen v sklopu Predpremier, je igralki Vicky Krieps na letošnjem canskem festivalu prinesel nagrado za najboljšo igralko, a gre le za enega od filmskih vrhuncev, ki jih bo mogoče ujeti v omenjeni sekciji. Domača publika bo imela končno priložnost videti tudi letošnjega dobitnika zlate palme, polarizirajoči Trikotnik žalosti Rubena Östlunda, Dvojno prevaro velikana južnokorejske kinematografije Park Chan Wooka, ki je tokrat pobral nagrado za najboljšo režijo, ter intrigantno dramo Saint Omer o nasilju nad temnopoltimi ženskami v sodobni francoski družbi, ki je Alice Diop na beneškem filmskem festivalu prinesel veliko nagrado žirije in nagrado za najboljši prvenec. S filmom Tori in Lokita se v vrhunsko formo vračata belgijska brata Dardenne, medtem ko se Ulrich Seidl tokrat predstavlja z diptihom dveh pronicljivih portretov: filmoma Rimini in Šparta, ki ga Popek izpostavlja kot režiserjev najbolj zrel in delikatno režiran film doslej. V sklopu Predpremier bo prikazana tudi slovenska manjšinska koprodukcija Najsrečnejši človek na svetu Teone Strugar Mitevski, slovensko premiero pa bo na festivalu doživel arhivski dokumentarni film LGBT SLO 1984 Borisa Petkoviča, ki odpira zanimiv pogled na domačo gejevsko, lezbično, biseksualno in transspolno sceno, ki je pomembno sooblikovala družbeni prostor v nekdanji Jugoslaviji.
A ne gre za edini slovenski film v letošnjem programu: med Perspektivami, kjer letos še posebej izstopajo zgodbe o odraščanju, bo predstavljen celovečerni prvenec Moja Vesna režiserke Sare Kern, v otroškem programu Kinobalon, ki nastaja v sodelovanju s Kinodvorom, pa bo mogoče predpremierno ujeti slovenski božični otroški film Kapa v režiji Slobodana Maksimovića. V otroškem sklopu bo sicer predstavljenih pet filmov, med katerimi tematsko prevladujeta predvsem okoljska problematika in skrb za prihodnost planeta. Najmlajšim kino obiskovalcem pa bo posvečena z akrili risana animacija Zmajska princesa, ki bo pospremljena s pripovedovanjem pravljice v živo.
V programsko sekcijo Kralji in kraljice se že tradicionalno vračajo mojstri sodobnega filma, kot so David Cronenberg, Jerzy Skolimowski, Claire Denis ter Jafar Panahi, filmsko obarvani november pa bo sklenila, kot pravi Popek, »prismojena obešenjaška komedija«, muzikal Tralala režijskega dvojca Jean-Marie in Arnauda Larrieu.
Retrospektiva Rajka Grlića
Retrospektivni program, ki nastaja v sodelovanju s Slovensko kinoteko, bo ob izidu slovenskega prevoda njegove avtobiografije posvečen hrvaškemu avtorju in predavatelju Rajku Grliću, ob čemer bo predstavljen tudi izbor najvidnejših filmov praške šole, ki ji je v sedemdesetih letih pripadal tudi sam in ki je izrazito zaznamovala kinematografijo nekdanje Jugoslavije. Retrospektiva pa bo ob nedavni stoletnici rojstva posvečena tudi velikemu madžarskemu cineastu Miklósu Jancsu, v sklopu katere si bomo lahko ogledali kar sedem celovečernih filmov, ki sestavljajo njegov izjemen, a še vedno premalo znan in premalokrat predvajan režijski opus.
Kot je na novinarski konferenci spomnila generalna direktorica Cankarjevega doma Ursula Cetinski, smo v zadnjih dveh letih lahko opazili spremembo v mentaliteti festivalskih gledalcev, saj obiskovanje projekcij nenadoma ni bilo več samoumevno. A kljub temu, da se po dveh okrnjenih filmskih letih tokrat brez omejitev selimo nazaj v (polne) kinodvorane, festival tudi letos ohranja (delno) hibridno obliko ter deset filmov iz različnih programskih sklopov na ogled ponuja prek videa na zahtevo oziroma platforme VOD.
