Kot poudarja direktor festivala Igor Prassel, bo v osrednjem tekmovalnem programu tudi letos mogoče ujeti poseben izbor animiranih dokumentarcev, ki vsako leto pričarajo osupljive osebne in družbene zgodbe, kakršnih klasični dokumentarci pogosto ne zmorejo prikazati, medtem ko se ekološko ozaveščeni sekciji za otroke Zeleni slon letos na novo pridružujejo še kratke animirane dogodivščine, Slonove TV-specialke. Da bo delček razbremenilnega programa dosegel tudi odraslo občinstvo, bo poskrbela selekcija Za smejat smešnih izpod kuratorskih prstov Chrisa Robinsona, ki jih je motivirala želja, da »po nekaj letih življenja v čistem kaosu pozabimo na covid, vojno in okoljsko krizo« ter se za dobrih devetdeset minut v kinu sprostimo in nasmejimo.
Poleg obsežnega programa kratkih animiranih filmov bo Animateka tudi tokrat poskrbela za ekskluziven izbor celovečernih avtorskih animiranih filmov. Med osmimi naslovi najdemo Množico severov, težko pričakovani celovečerni prvenec mojstra animacije Kodžija Jamamure, ki pod vtisom potresa na Japonskem leta 2011 z značilno ročno animacijo in brez dialogov slika eksistencialni tok svojih misli in fragmentirane spomine. Tukaj je tudi Vojna s samorogi, animirana pripoved z močnim protivojnim sporočilom Alberta Vásqueza, Nayola Joséja Miguela Ribeira o treh generacijah žensk v 25-letni angolski državljanski vojni ter Otok Ance Damian, animirana predelava mita o Robinsonu Crusoeju, ki se z vizualno poezijo in simboliko sooča z aktualnimi dogodki v svetu, kjer vsakdo išče svoj raj. Alain Ughetto v pripovedi Psom in Italijanom vstop prepovedan o italijanskih migracijah v prvi polovici dvajsetega stoletja z očarljivo stop animacijo na igriv način prikaže težko družinsko zgodovino, Lei Lei se v Srebrni ptici in mavrični ribi skozi popart in propagandne podobe, ki gradijo in dekonstruirajo njegove spomine iz otroštva, ozira na družinsko preteklost, ki jo je zaznamovala kitajska kulturna revolucija, medtem ko junakinja Signe Baumane v Moji romanci z zakonom preizprašuje koncept ljubezni in spolno pogojena družbena pričakovanja. Najmlajšim je tokrat namenjen čudovit brazilski film Perlimps avtorja svetovne uspešnice Deček in svet Alêja Abreuja, ki nas bo s svojo pustolovsko pravljico popeljal na pot iskanja še zadnjega upanja za mir na svetu.
Izbor francoskih animacij
Letošnja rdeča nit festivala je francoski animirani film, ki nam bo v sodelovanju s festivalom v Annecyju, s šolo La Poudrière, arhivom CNC in Slovensko kinoteko na veliko platno prinesel arhivski in polpretekli izbor najboljših francoskih animacij, prikazal najboljše študentske filme šole La Poudrière ter v programu V iskanju doma – Michelle in Uri Kranot predstavil umetnika Michelle in Uri Kranot, ki skupaj ustvarjata že več kot 20 let in bosta v Cukrarni v okviru razstave XR @ANIMATEKA, ob mladih avtorjih, ki raziskujejo animacije drugih razsežnosti, predstavila svojo retrospektivo navidezne resničnosti. Ne uideta nam tudi polnočni projekciji za odrasle; subverzivni, nezaslišani, mučni in kontroverzni selekciji Kratki za odrasle – po francosko in WTF2022, češnja na vrhu francoske torte pa bo projekcija zlovešče, nadrealistične animirane celovečerne klasike iz leta 1973, Divji planet Renéja Lalouxa, ki je nastala po likovni zasnovi mojstra Ronalda Toporja.
Raznolik dodatni program
Letošnjo veliko žirijo sestavljajo arhivistka, kuratorka in programska selektorica Clémence Bragard, vodja produkcijske hiše, posvečene dokumentarnim in animiranim filmom, Jean-François Le Corre, producentka in režiserka animiranih filmov Jelena Popović, predsednik Društva slovenskega animiranega filma Matija Šturm ter avtor letošnje likovne podobe festivala Boris Labbé, ki se v svojem avdiovizualnem jeziku poigrava s ponavljanjem, reprezentacijo, kolaži, vzorci, metamorfozami, večnim gibanjem pa tudi nenehnim citiranjem umetnostne zgodovine, literature in filozofije. Originalne risbe iz njegovega kratkega filma Padec bodo v času festivala na ogled v galeriji Kinodvora, v Galeriji DLUL pa bo do 11. decembra na ogled tudi razstava Lee Vučko in nastajanja njenega z vesno nagrajenega kratkega filma Legenda o Zlatorogu, ki v ospredje postavlja skrite detajle in delo, ki je potrebno za nastanek tovrstnega filma.
Bogat filmski program bodo kot vedno dopolnjevali predavanja in pogovori z avtorji v okviru platforme AnimatekaPRO, ki jih lahko v dopoldanskih urah ujamete v dvorani Dijaškega doma Tabor.
