35. edicija tradicionalnega ljubljanskega filmskega festivala Liffe, ki poteka pod okriljem Cankarjevega doma, se začenja 13. novembra. Vsega skupaj bodo predvajali 91 celovečercev in tri sklope kratkih filmov. Od slovenske kinematografije si bo mogoče ogledati dva dokumentarca, in sicer Cent'anni režiserke Maje Doroteje Prelog, ter Ali je bilo kaj avantgardnega?, ki sta ga skupaj režirala Matevž Jerman ter Jurij Meden. Festival bo odprl žanrsko hibriden in provokativen film francoskega režiserja Alaina Guiraudieja Božansko usmiljenje, ki se na svojstven način loteva krščanstva z glavnim protagonistom, pohotnim župnikom. V fokusu letošnje edicije bodo alternativni filmi na Slovenskem, medtem ko se Retrospektiva tokrat posveča političnim srhljivkam grško-francoskega cineasta Costa-Gavrasa. Liffe, ki bo trajal do 24. novembra, bo posvečen tudi japonskemu režiserju Jasuzi Masumuri, ki bi letos praznoval sto let. Poleg izbranih vrhuncev svetovne kinematografije in nagrajencev največjih festivalov so organizatorji pripravili še razgiban spremljevalni program. Kot je povedal novi generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak: »Brez Liffa si novembra skoraj ne moremo predstavljati. Liffe pa niso samo filmi, so tudi filmski pogovori, srečevanja, druženja, čas za premislek o stvareh in idejah, ki nam sicer ne polnijo vsakdana.«
Perspektive iz različnih oči
Osrednji programski sklop Perspektive ponovno prinaša razgiban šopek filmov, ki se bodo potegovali za nagrado vodomec. Med desetimi izbranimi je šest takšnih, ki so jih režirale ženske. Med njimi je gruzijska režiserka Dea Kulumbegašvili, ki je na Liffu že tekmovala s svojim prvencem, zdaj pa se vrača s filmom April. Zgodba govori o predani ginekologinji, ki se sooča s posledicami tragičnega dogodka, ko je pod njenim nadzorom umrl novorojenček. Film je na beneškem filmskem festivalu prejel posebno nagrado režije. »Gruzija je zelo patriarhalna država. Film obdeluje zelo perečo problematiko, med drugim zajema vprašanje splava. Mislim, da bo to eden bolj odmevnih filmov filmske jeseni,« je napovedal programski direktor festivala Simon Popek. Madžarski režiser Szimler Balint se predstavlja s filmom Črna pika, ki je neposredna kritika Orbanovega režima in njegovega vpletanja v izobraževalni sistem. Simon Popek ga je označil kot enega tematsko močnejših filmov letošnjega Liffa. Atmosfersko močan je tudi celovečerni prvenec Dobra Indie Donaldson, ki je ameriški neodvisni film v pravem pomenu besede. Zgodba o mladenki, ki gre na pohod skupaj z očetom in njegovim prijateljem, se subtilno dotika spolnega nadlegovanja, tematike, ki je na letošnjem Liffu nasploh precej zastopana. Julie molči režiserja Leonarda van Dijla je še en tak primer. Govori o nadarjeni športnici, katere trener je obtožen spolnega nadlegovanja. V svoji prvi filmski vlogi se je preizkusila belgijska teniška zvezdnica Tessa Van den Broeck.
Znova bo v ospredju tudi stvaritev iz romunske kinematografije. Bogdan Muresanu je režiral film Novo leto, ki ni prišlo. Padec komunističnega režima je postavil v perspektivo običajnih ljudi, ki jim je neusmiljen tok zgodovinskih dogodkov v trenutku spremenil življenje. Iz hrvaških filmskih vod pa bo Liffe naplavil ekranizacijo romana Proslava kontroverznega hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša. Režiser Bruno Anković poskuša s svojim prvencem ugotoviti, zakaj ljudje postanejo lahek plen skrajnih desničarskih ideologij. »Proslava na ekspliciten način obravnava ustaštvo. Še bolj kot zgodba o ustaštvu na Hrvaškem daje težo filmu univerzalna tema, saj pokaže, kako lahko neka ideologija, leva ali desna, zlahka vpliva na navadnega človeka,« je povedal Popek.
Med Predpremierami Megalopolis
Veliko zanimanje vedno velja za filme v sekciji Predpremiere. V tej selekciji bodo denimo prikazali neodvisno komedijo Anora Seana Bakerja, ki je na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo. Ogledati pa si bo mogoče tudi Megalopolis Francisa Forda Coppole, ki ga je programski direktor festivala opisal kot spektakel, ki ga je vsekakor treba videti na velikem platnu. Med Predpremierami bo tudi romantična komedija Pozno poleti Danisa Tanovića.
Kralji in kraljice bodo ponudili filme velikih imen svetovnega filma. V sekciji Panorama bodo prikazali filme z različnih kontinentov, med njimi nizozemski film Alfa, ki je nastal v koprodukciji s slovensko produkcijsko hišo Staragara. Sekcija Ekstravaganca bo ponudila pet filmov, ki jih je Popek opisal kot najbolj z akcijo nabite ali humorjem zabeljene čudaškosti.
