Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, ki ga v sodelovanju z revijo Ekran že vse od leta 1985 organizira Slovenska kinoteka, se letos, ko dve osrednji ljubljanski kinodvorani praznujeta okroglo obletnico – Kinodvor sto let dvorane, ki je bila tudi prva dvorana v mestu, zgrajena z namembnostjo kina, Kinoteka pa šestdeset let prav tako legendarne dvorane na Miklošičevi cesti – povezuje tudi s Kinodvorom, kjer sta na temo izzivov, pred katerimi so se v zadnjem času znašli neodvisni kinematografi, včeraj spregovorila filmski kurator Mark Cosgrove in kritičarka Tara Judah, otvoritveni večer pa se je zaključil s projekcijo enega najlepših posvetil magiji filma, celovečerca Duh panja (1973) velikega španskega cineasta Victorja Ericeja.
Z današnjim dnem se Jesenska filmska šola, ki letos poteka pod naslovom Mi gledamo film, film gleda nas, seli v zavetje domače dvorane Slovenske kinoteke, kjer bo vse do 28. oktobra gostila številne domače in tuje strokovnjake, ki bodo razmišljali o preteklosti, sedanjosti in predvsem prihodnosti kina. »To zaznamujejo vzpon pretočnih spletnih platform in algoritmov, po drugi strani pa vprašanja ekologije in predvsem razmislek o vrednosti in edinstvenosti kinoizkušnje. Ogled filma v kinodvorani namreč ni le kulturno ali razvedrilno dejanje, temveč trenutek, v katerem se pomembno soustvarjata skupnost in družbena zavest,« pove Anja Banko, sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, ki je skupaj z urednico Ekrana Ano Šturm in vodjo izobraževalnega programa Kinoteke Vitjo Dominkušem Dreuom zasnovala letošnji program. Predavanja, diskusije in okrogle mize, ki se bodo zvrstili v tem tednu, bodo tako poskušali odgovoriti na nekatera pereča vprašanja sodobne konzumacije filma. Kako težnja k pretakanju vsebin vpliva na našo izkušnjo kina in filma? Ali je to, kar gledamo na zaslonu telefona, enako tistemu, kar gledamo v kinu? Kakšna je danes vloga kina? Se spreminja tudi status oziroma narava same podobe?
O okusu pretočnih vsebin
V tem kontekstu Anja Banko še posebej izpostavlja četrtkovo predavanje Algoritmi in občinstva, kjer se bo Mattias Frey, vodja oddelka za medije, kulturo in kreativne industrije na londonski univerzi City, ukvarjal z zelo aktualnimi vprašanji pretočnih spletnih platform ter svobode in oblikovanja okusa gledalstva skozi algoritme, ki priporočajo, katere serije ali filme si velja ogledati. Na temo prihodnosti kinematografov v razmerju do sodobnih paradigem digitalnega, umetne inteligence ipd. bo organizirana tudi okrogla miza Znova (iz)najdeni kino.
Teoretski del simpozija dopolnjuje še priložnostna retrospektiva, sestavljena v duhu mnogoterosti kinoizkušnje, kar pomeni, da predstavlja širok spekter tega, kar predstavlja film v kinodvorani. Na sporedu bodo tako filmske klasike, kot sta 2046 Wong Kar Waija in King Kong iz leta 1933, kot žanrski film (V zmajevem gnezdu z Bruceom Leejem) in poetična programa eksperimentalnih filmov iz arhiva Light Cone (projekcija bo obeležila tudi svetovni dan avdiovizualne dediščine) ter še nekaj drugih filmskih poslastic, med drugim tudi s krvjo oškropljeni filmski dvojček Ubila bom Billa Quentina Tarantina, s katerim letošnja Jesenska filmska šola v nedeljo, 29. oktobra, zapira svoja vrata.
