Na področju filmske kritike je bilo v zadnjih letih zaznano pomanjkanje strokovnih priznanj, ki bi prepoznala in nagradila kakovostno delo filmskih kritičark in kritikov. Trenutno edina nagrada na tem področju – priznanje revije Ekran – nagrajuje opus izbranega kritika ali kritičarke in se izmenično podeljuje enkrat za življenjsko delo, drugič pa perspektivnemu mlademu kritiku ali kritičarki, pri čemer ostaja veliko kvalitetnih kritiških del spregledanih. V letu praznovanja 60. obletnice začetka izhajanja Ekrana sta zato tako društvo Fipresci kot revija zaznala priložnost za ustanovitev stanovske nagrade, ki bo krepila vidnost kritiške stroke in opozarjala na izjemne prispevke: tako bodo jutri ob 19. uri v Slovenski kinoteki prvič podelili strokovno nagrado za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike, nagrado Nike Bohinc, poimenovano v spomin na vidno članico društva Fipresci, prvo urednico Ekrana ter eno izmed najpomembnejših filmskih kritičark pri nas.
Čudež v nastajanju
K prijavi so pozvali vse filmske kritike in kritičarke, katerih prispevki so bili v preteklem letu objavljeni v registriranih medijih, te pa je nato ocenjevala tričlanska strokovna žirija, ki so jo sestavljali Maja Krajnc, odgovorna urednica filmske revije Kino! in visokošolska učiteljica za področje zgodovine in teorije filma na AGRFT, Nace Zavrl, doktorski študent oddelka za umetnost, filmske in vizualne študije na univerzi Harvard, in Veronika Šoster, doktorska študentka literarnih ved, literarna kritičarka in odgovorna urednica zbirke Prišleki založbe LUD Literatura. Ti so besedila, ki dosegajo najvišje standarde stroke, prepoznali v treh možnih kategorijah: najboljši kritiki, teoretskem tekstu oziroma eseju in intervjuju.
Nace Zavrl je ob tem s svoje bostonske rezidence zapisal: »To, da država dobrih dveh milijonov prebivalcev v enem letu ustvari več kot trideset tako kakovostnih tekstov o filmu, je pravi čudež. V žiriji smo o nagradah soglasni, toda odločitev smo sprejeli šele po intenzivni debati. Stanje filmskega pisanja v Sloveniji je dobro, o odličnih obetih za prihodnost pa priča dejstvo, da je velika večina obravnavnih avtorjev še v mladih letih; vrh bomo šele dosegli.«
Kritika, esej, intervju
V kategoriji najboljše kritike jih je tako najbolj prepričalo besedilo … NAOKOLI … Anžeta Okorna, ki odraža slog, ki ga avtor z recenzentskim in esejističnim pisanjem razvija že več let. Kot so zapisali v obrazložitvi, je »v slovenskem filmskem prostoru Okorn eden redkih piscev s prepoznavnim stilom, ki presega ustaljene forme filmske kritike. S svojim raziskovanjem jezika in ritma tekst razpira drugačen pogled na film Joachima Trierja.« Okorn razmislek o filmu Najbolj grozen človek na svetu tako tempira v ritmu odprte, eksperimentalne jazz forme, kakršno prepoznava tudi v filmu samem.
Pod najboljši teoretski esej se z obsežnim tekstom Kaj narediti s filmom in tehnologijo? podpisuje Oskar Ban Brejc, ki »aktualno temo premišljuje na način, ki bralcu organsko približa kompleksnost konceptov ter jih spretno in fluidno argumentira, opirajoč se na sodobno strokovno literaturo«, je menila žirija. Najboljši intervju preteklega leta pa je prispevala Marina Gumzi, ki se je v majsko-junijski številki Ekrana pogovarjala s francosko producentko Isabelle Fauvel. »Intervju odlikujeta avtoričin angažma in poznavanje področja filmske produkcije. Pogovor zaznamujejo premišljena in izvirna vprašanja, ki odpirajo prostor za zavzet premislek stanja sodobne evropske filmske industrije,« je svojo odločitev argumentirala žirija. Kot Marina Gumzi, prav tako producentka, v uvodu predstavlja svojo sogovornico, se je »Isabelle Fauvel vrednosti procesa filmskega razvoja zavedala, še preden je postal očiten vsem. Leta 2014 je tako objavila kritični zapis, v katerem filmsko industrijo primerja z industrializirano pridelavo paradižnikov: Danes pišem(o) o paradižnikih, ker se bojim(o) za filme; da tudi filmi kmalu ne bodo imeli več okusa, ali, še huje, da bodo postali vektor dominantne kulture in politične korektnosti.« Tovrstna kritiška ostrina s ščepcem črnega humorja prežema tudi preostanek zmagovalnega intervjuja.
Podelitvi bo sledila brezplačna projekcija ljubezenske poeme Matjaža Klopčiča Na papirnatih avionih.
