Da naj najkrajši dan v letu zaznamuje poklon kratkometražni filmski formi, je leta 2011 prvi sklenil francoski nacionalni center za kinematografijo in animirane podobe, ki je z iniciativo Le Jour Le Plus Court po državi vzpodbudil na tisoče predvajanj kratkih filmov. Dogodek, ki ga je od takrat posvojilo že več kot petdeset držav z vsega sveta ter se je v soorganizaciji Kino Otoka in festivala kratkega filma FeKK močno zasidral tudi v slovenske kinematografe, predstavlja nekakšen kontrapunkt poletnemu solsticiju; tega v francoski kulturi že več kot štirideset let zaznamuje praznik ulične glasbe, Fete de la Musique. Njegov koncept odprtosti, dostopnosti in brezplačnih projekcij za vse, s čimer poskušajo sicer spregledano kratkometražno formo čim bolj približati splošni javnosti, pa so tako posvojili tudi pri nas, kjer Noč kratkih filmov letos praznuje že deseto obletnico. »Leta 2014 smo se s Slovenskim filmskim centrom prvič udeležili festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu, kjer smo na marketu predstavljali slovensko produkcijo kratkometražnega filma. Tam smo se odločili, da bomo pričeli delati svoj festival, istega leta pa je SFC dal pobudo tudi za organizacijo Noči kratkega filma,« začetke opisuje programski vodja festivala FeKK ter soustanovitelj Društva za uveljavljanje kratkega filma Kraken, Matevž Jerman. Če je bil program sprva omejen zgolj na Ljubljano, pa ta danes zajema že trinajst lokacij širom Slovenije, v zadnjih letih pa se ji pridružuje še splet: na Bazi slovenskih filmov bo namreč med 27. in 29. decembrom mogoče ožji izbor letošnjih naslovov ujeti tudi virtualno.
Izbor različnih filmov
»V preteklosti, ko je bila Slovenska kinoteka še eden glavnih soorganizatorjev dogodka, smo se precej osredotočali na restavrirane kratkometražne klasike, odkar sodelujemo s Kino Otokom, pa v Kinoteki praviloma ponovno zavrtimo zmagovalce FeKKa, medtem ko za dvorane Art kino mreže pripravimo dva programa: za otroke svež nabor animacij, za pa odrasle nekakšen cvetober kratkih filmov preteklega leta,« nadaljuje Jerman in hkrati poudarja, da je decembrski kinotečni program kratkih tudi edina priložnost, da se te filme po festivalu še kdaj ujame.
Danes bo tako moč ujeti Harnessing v Parizu živečega Davida Paigea, ki nam s pretanjenim občutkom za detajle pokaže, kako se lahko mesto preoblikuje ter postaja nadzorovano in odtujeno za prebivalce; Škatlo Tomaža Pavkoviča, ki intimno reflektira minevanje časa; Razgled Eme Paš, poln humorja in občudovanja vredne strasti do življenja; ter Umik Anabele Angelovske, ki pronicljivo prikazuje, kako imperializem, kapitalizem in njun vojni stroj spreminjajo in uničujejo lokalne načine življenja v najmanjših kotičkih sveta.
Umanjkal pa ne bo niti igriv in konceptualen Drobne podrobnosti: En film, dva reza Miljane Niković, ki s kolažiranjem podob, besed in glasbe ustvarja ritem, pesem in besedno igro ter zmagovalca filmsko-kritiške žirije: Stevardesa-737 Thanasisa Neofotistosa, melodrama par exellence, ki mojstrsko stopnjuje napetost, agilno koreografijo ter črni humor, in čudovita reinterpretacija ljudske pripovedke Legenda o Zlatorogu Lee Vučko in Damirja Grbanovića, ki z živo barvno paleto digitalne simulacije olja na steklu poseže v mitsko folkloro naroda, da bi povedala univerzalno in nadčasovno zgodbo o ljubezni in naravi človeka ter skozi vpogled v življenje preteklosti na kompleksen način nagovorila sodobno ekološko zavest.
