A čeprav tokrat prvič poseže po literarni priredbi istoimenskega romana, postavljenega v nedefiniran čas predindustrijske dobe, tudi ta film v jedru ostaja izrazito aktualen. Pod rituali poganskega vraževerja, obdelovanja zemlje in sobivanja z veličastno, življenju neprijazno škotsko naravo, se namreč skriva pronicljiva zgodba o vdoru kapitalizma in razredne dinamike, ki prične uničevati skupnost, kolektivnost in povezanost ljudi.

Eden najbolj osupljivih elementov filma je zagotovo narava, ki jo s senzoričnim občutkom na 16 mm kamero ujema direktor fotografije, Sean Prince Williams – ta se nemalokrat v bližnjih posnetkih ustavi na travnih bilkah, osamljenih skalah in blatnih zaplatah, med katerimi buči veter in brenčijo žuželke. Vaščani tam z njo živijo v trpkem sožitju, dokler v njihov utečen vsakdan ne vdrejo tujci, ki v temeljih zamajejo agrarni princip življenja ter v Žetev vpišejo elemente nihilističnega vesterna. Ti v vas vsak po svoje zapišejo nov koncept privatizacije, zasebne lastnine in kolonializma, ki za vedno spremeni tok zgodovine, v kateri danes, kot z zaključnim posvetilom svojim starim staršem sklene Tsangari, »na kmetijski zemlji teče avtocesta«.