Festival bo gostoval na šestih lokacijah po Ljubljani, po novem tudi v dvorani Akademije za gledališče, film, radio in televizijo. Kot vsako leto bo osrednje festivalsko prizorišče v Cankarjevem domu, glavnem producentu Liffa, in sicer v Linhartovi in Kosovelovi dvorani, projekcije bodo še v Kinodvoru, Kinu Bežigrad in Slovenski kinoteki. Nekaj filmov si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi v mariborskem Mariboxu, novomeškem Anton Podbevšek teatru in Kinu Union Celje. Festival bo postregel z izborom najrazličnejših mojstrovin sedme umetnosti, od izstopajočih adutov filmskih ustvarjalcev mlajše generacije do najbolj znanih imen, Coppole, Kore Ede, Wendersa, Almodóvarja, ter slovenskih in sodobnih argentinskih filmarjev.
»Zadovoljen sem s tem, koliko drznih del bomo prikazali letos – drznih tako v formalnem smislu kot po politični nekorektnosti,« je prepričan vodja filmskega programa Simon Popek. Otvoritveni film letošnjega festivala Varuhi formule je nastal z režijsko vizijo srbskega režiserja Dragana Bjelogrlića. Drzna resnična zgodba govori o dolgo zamolčani nuklearni nesreči v srbski Vinči, katere dogodki so pripeljali do prelomnega medicinskega izuma. »Svet je ideološko razcepljen. Svet je gospodarsko razdeljen. Spet smo na robu velike vojne. Rešita nas lahko samo človečnost in empatija. V filmu sem raziskoval, kako formula smrti lahko postane formula življenja,« so na spletni strani festivala citirali režiserja. Bjelogrlić bo tudi eden od festivalskih gostov, med drugim bo v četrtek, 9. novembra, ob 13. uri vodil mojstrsko delavnico, na kateri bo spregovoril o svojem ustvarjalnem opusu, ki je zaznamoval nekdanjo skupno državo in širši evropski prostor.
Filmsko iskanje resnice
Filmi so razdeljeni v deset festivalskih sklopov. V Perspektivah, uradnem tekmovalnem sklopu mladih režiserjev, se za nagrado vodomec poteguje deset filmov iz različnih držav, med katerimi so štiri režirale ženske. Kandidati so baskovska drama o transspolnosti 20.000 vrst čebel, v Sarajevu nagrajena zgodba z gruzijskega podeželja Kos kos robida, duhovita irska fikcija LOLA, ameriška psihološka srhljivka Reality, španska Samsara, ameriški film neodvisne produkcije Sladki vzhod, grška nadrealistična ljubezenska zgodba Tišina 6-9, mehiška družinska drama Totem, madžarski Tri tisoč oštevilčenih opek ter energični nemški generacijski portret Zadnji večer.
Med ostalimi sklopi se najde kaj za vsakega ljubitelja sedme umetnosti. Skupaj s Kinodvorom so za mlade in otroke pripravili pet celovečercev v sklopu Kinobalona, pri čemer sodelujejo tudi z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Sklop Kralji in kraljice zajema dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma, Panorama svetovnega filma prinaša festivalske favorite s petih celin, Ekstravaganca je tako imenovani polnočni kino z drznejšimi in žgečkljivejšimi vsebinami, v letošnjem Fokusu pa bo argentinska kinematografija.
Retrospektiva, ki jo pripravljajo s Slovensko kinoteko, bo posvečena italijanskemu političnemu filmu iz poznih šestdesetih, katerega osrednja osebnost je bil režiser Francesco Rosi. Lani bi praznoval stoto obletnico rojstva, a je v Italiji že precej pozabljen. Na Liffu si bodo obiskovalci poleg drugih družbenokritičnih predstavnikov tega gibanja lahko ogledali sedem Rosijevih celovečercev. V filmskem ustvarjanju se je zanimal predvsem za družbene mehanizme politične korupcije. Urednik filmskega programa v Kinoteki Igor Prassel je na včerajšnji tiskovki povzel Rosijeve besede: »Iskanje resnice s filmom ni želja po odkrivanju storilcev zločina, to je naloga sodnikov in policistov, ki jo včasih opravijo za ceno lastnega življenja. Dolgujemo jim iskreno zahvalo. Filmsko iskanje resnice je povezovanje izvora podanih dogodkov in vzrokov zanje tako z izzivi kot posledicami.«
