Kratkometražne filmske forme ne gre podcenjevati. Festival kratkega filma FeKK pa tudi »ni samo faza, mama«. To je poudarek letošnjega slogana, ki je parafraza ene izmed populariziranih spletnih humornih sličic, imenovanih memes, natančneje tiste, ki trmasto vztraja: »It's not just a phase, mom.« To ni samo faza. Organizatorji so prepričani, da je dokaz tega že sama okrogla obletnica. V teh desetih letih se je FeKK uspelo pozicionirati med najbolj relevantne filmske festivale pri nas. »Običajno se omenjen meme nanaša na obdobje najstništva in intenzivne odločitve, ki se zdijo večne. V našem primeru to na neki način prav tako drži. Festival po desetih letih ni samo mimobežna kaprica, ampak stalnica. Prav tako kratka forma ni zgolj vmesni korak na poti do celovečerca, ampak mu je enakovredna. Med avtorji so tudi velika režiserska imena, ki ostajajo zavezana kratki formi skozi celotno kariero,« pojasni programski vodja Matevž Jerman. Njihovo poslanstvo je že od samih začetkov reformativnega značaja, pa razloži direktor festivala Peter Cerovšek: »Kratek film ni samo faza med akademijo in profesionalno kariero. Ta forma ponuja neko svežino. V kratkih filmih se lahko pojavi kaj novega, ker si avtorji to lahko privoščijo. Vse, česar še nismo videli, se lahko zgodi v kratkem filmu.«
V zadnjih letih lahko pri nas opazujemo razcvet v ustvarjanju kratkih filmov. Slovenska režiserka Kukla je s filmom Sestre leta 2021 osvojila glavno nagrado na osrednjem mednarodnem festivalu kratkih filmov v Clermont-Ferrandu. Režiserka Urška Djukić je dve leti kasneje slavila na podelitvi nagrad cezar, kjer je Babičino seksualno življenje postalo najboljši animirani kratki film. Letos pa je v Cannesu zlato palmo za kratki film prejela kratkometražna stvaritev, ki je nastala v hrvaško-slovenski koprodukciji in nosi naslov Mož, ki ni mogel molčati.
Filmski haiku
Da kratka forma utrjuje svoj status, kaže tudi število vsakoletnih prijav na FeKK. »Zadnja leta dobivamo od 150 do 170 prijav slovenskih kratkih filmov. Tudi balkanske države so zelo močne v kratkometražni produkciji. V zadnjem času se je zelo profiliralo Kosovo, pa Srbija, Hrvaška, Romunija in Grčija, ki so na tem področju praktično velesile. Naš mednarodni program je recimo vezan samo na Balkan, da lahko lažje vzpostavljamo identiteto festivala. Večina tovrstnih festivalov ima namreč neki svetovni nabor, zato večinoma krožijo vedno isti filmi, k nam pa lahko pridejo kuratorji s celega sveta in vidijo, kaj se trenutno dogaja v naši regiji.«
Izmojstriti kratko formo ni lahko in v primerjavi s celovečercem je proces drugačen, saj ima kratek film svoje zakonitosti. Je druga vrsta živali. Matevž Jerman pravi: »Dober kratek film mora biti zelo precizen, zelo jasen v svojem konceptu. Dober kratek film te doleti kot zaušnica. Zato še vedno vztrajamo in nas tako navdušuje. Način produkcije teh filmov je običajno vezan na neodvisno produkcijo ali pa na zelo majhna finančna sredstva, zaradi česar si lahko avtorji posledično privoščijo veliko več svobode in iznajdljivosti. Več lahko eksperimentirajo, zato so ti filmi bolj radikalni. Ker so narejeni v krajšem času, se lahko hitreje odzivajo na družbeno realnost in so veliko bolj aktualni. Pri celovečercu običajno traja od 4 do 5 let, da ga zaključijo. Zaradi tega lahko izhodiščna ideja na neki točki postane že zelo stara.«
Program še danes in jutri
Danes si bo v okviru letošnjega programa možno ogledati še filme z VR-očali, in sicer v Kinodvoru med 15. in 19. uro. Izbor slovenskih filmov bodo v Slovenski kinoteki začeli vrteti ob 16.30, kasneje, ob 18. uri, pa bo v Kinodvoru drugi del retrospektive filmov, ki jih je posnel romunski režiser Radu Jude. Filmski utrinki se bodo nadaljevali v Letnem kinu na Muzejski ploščadi Metelkova. Jutri se program začenja ob 16. uri v Kinodvoru z izborom tujih filmov. Ob 18. uri sledi v Kinoteki serija kratkih filmov sovjetskega režiserja Sergeja Paradžanova. Zadnji festivalski dan bodo dogajanje sklenili s slovesnostjo v Letnem kinu, ki jo bodo pospremile podelitve nagrad.
