Letošnjo sezono bodo v Slovenski kinoteki posvetili njenemu utemeljitelju in prvemu direktorju Silvanu Furlanu, ki bi prav včeraj dopolnil sedemdeset let. »Njegova zapuščina pri uveljavljanju filmske kulture ter pomena filmske dediščine pri nas je izjemna, njegovi viziji pa pri našem delu sledimo še danes,« je ob predstavitvi programa omenila direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos. V dvorani, poimenovani po njem, bodo tako že od jutri ponujali klasično kinotečno rubriko Silvanovih 10, v kateri bodo predstavili nekaj Furlanovih najljubših filmskih mojstrovin, toda spomin nanj bo tako ali drugače odseval tudi v številnih drugih vsebinah.
Med dosežki minulega leta je direktorica ob tem izpostavila še, da se jim je uspelo po daljšem času izviti iz likvidnostnih težav, prenovili so tudi razstavo filmske tehnike v prostorih na Metelkovi, razstavo o filmski zapuščini Franceta Štiglica pa so priredili za virtualno predstavitev na spletu. V Frankfurtu bodo v času pred knjižnim sejmom pripravili retrospektivo slovenskega filma Veš, poet, svoj dolg, kot koordinatorji nacionalnega programa za digitalizacijo oziroma restavriranje filmske dediščine pa se trenutno posvečajo filmoma Na papirnatih avionih Matjaža Klopčiča in Srečno, Kekec Jožeta Galeta, v pripravi sta tudi Splav meduze Karpa Godine in Poletje v školjki Tuga Štiglica. Poleg tega so sodelovali tudi pri digitalni obnovi filma Slike iz življenja udarnika (1972) bosanskega režiserja Bahrudina Čengića, ki bo jutri prikazan na beneškem festivalu v programu restavriranih filmskih klasik.
Nadaljujejo tudi z zbiranjem in obnavljanjem slovenskih eksperimentalnih in domačih filmov, le v minulem letu so jih digitalizirali okoli sto. Šest teh kratkih filmov različnih avtorjev, prikazani bodo pod skupnim naslovom Iz kinotečnega laboratorija, bo nocoj tudi odprlo sezono, na ogled pa bodo postavili še razstavo kinotečnih plakatov. Kinoteka je bila sicer pobudnica za nastajanje novega celovečernega dokumentarca o slovenskem avantgardnem ter eksperimentalnem filmu – to produkcijo podpirajo tudi z že omenjenim restavriranjem malih formatov.
Več velikih retrospektiv
Med vrhunci prihajajoče sezone je urednik filmskega programa Igor Prassel izpostavil štiri velike retrospektive. V tem mesecu bodo v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko pripravili pregled filmskega opusa Živojina Pavlovića, sicer enega osrednjih režiserjev jugoslovanskega novega filma, obenem pa bo izšla tudi režiserju posvečena monografija. Od decembra do marca bodo v sodelovanju s SCCA Ljubljana retrospektivno predstavili delo večmedijskega umetnika in videasta Nevena Korde, sledili bosta še retrospektivi avstrijskega režiserja in scenarista Michaela Hanekeja ter ukrajinske režiserke Kire Muratove.
Gostili bodo še dva druga pregleda. Novembra bo tako v sodelovanju s festivalom Liffe na ogled retrospektiva Francesco Rosi in italijanski politični film, ta bo podrobneje predstavila tega politično angažiranega italijanskega cineasta, ki je izšel iz post-neorealističnega gibanja 60. in 70. let. Decembra pa bo v okviru festivala Animateka v dvorani Kinoteke gostovala obsežna zgodovinska retrospektiva animiranih filmov, narejenih v tehniki kolaž animacije.
Sredi oktobra se vrača Jesenska filmska šola, mednarodni filmsko-kritiški simpozij, ki ga pripravljajo v sodelovanju z revijo Ekran, tokrat pa bo nosil naslov Mi gledamo film, film gleda nas. Potekal bo v znamenju okroglih obletnic dveh ključnih filmskih prostorov v Ljubljani, kajti prva dvorana, ki je bila v mestu namenjena filmu, je bila zgrajena pred sto leti (v njej danes deluje Kinodvor), 60. obletnico pa praznuje dvorana Slovenske kinoteke; domači in tuji strokovnjaki se bodo posvetili premisleku prihodnosti filma, novih načinov gledanja in sprememb v izkušnji kina ter filma kot takega. Koledarsko leto bodo slavnostno zaključili s premiero nove glasbene partiture Andreja Goričarja za nemo klasiko Naše gostoljubje (režija Buster Keaton in John Blystone, 1923), ki bo 28. decembra v Cankarjevem domu, za pomlad pa načrtujejo tudi postavitev pregledne razstave, posvečene režiserju Karpu Godini.
