Festival, ki Izolo vsako leto za nekaj dni spremeni v stičišče svetovnega filma, mednarodnih gostov in občinstev vseh generacij, bo tokrat z naborom 120 filmov poskrbel za še posebej raznolik program, med katerim najdemo kar 45 celovečernih in 75 kratkih filmov. Ti se bodo v štirih večernih sklopih odvili v okviru programa Video na plaži, medtem ko nabor celovečercev ponovno odpira prostor poglobljenemu dialogu in kritični refleksiji življenj onkraj poznanega in domačega. Kot pravi glavna selektorica filmskega programa Varja Močnik, je iz festivalskega programa tudi letos razvidno, da otoški filmi v prvi vrsti zrcalijo sodobno družbo in kulturo ter s svojo neposredno komunikacijo z gledalci postavljajo nekatera ključna vprašanja o filmski umetnosti, ne da bi nam ob tem vsiljevali svoje odgovore. »V času, ko so v filmskem svetu aktualna velika herojstva nadnaravno (ne)človeških junakov, je pomembo poudarjati, da nam pravi uvid v trenutno stanje družbe pravzaprav prinašajo vsakdanje zgodbe slehernikov; kar pa vsekakor ne pomeni, da te niso intrigantne, nenavadne in posebne ter zmožne nagovoriti prav vsakega izmed nas.«

Otvoritveni film o sleherniku

Eden izmed filmov o »navadnem sleherniku« je bržkone že otvoritveni film festivala Gigi zakon režiserja Alessandra Comodina, ki z duhovitim in pristno intimnim portretom predanega policista v zaspanem italijanskem podeželskem mestecu izmuzljivo prehaja med dokumentarnim in fikcijo; realnim in fantazijo. Med žanri hibridno pluje tudi Vera avstrijskih dokumentaristov Tizze Covi in Rainerja Frimmela, ki na otožno humoren način odstira pereča življenjska vprašanja o lepoti, staranju, pristnih odnosih in družini, zgodbe treh žensk srednjih let, ki v družbi postajajo nevidne, pa v središče postavlja tudi film Ste videli to žensko? Dušana Zorića in Matije Gluščevića. Finski prvenec Mattija Harija Natura medtem na izjemno duhovit in filmičen način ponuja razmislek o današnjem svetu, izgubljenem v intimnih prazninah navidezne vsepovezanosti, Zavojček ljubezni Gastona Solnickega pa pod drobnogled vzame atmosfero Dunaja, potem ko so v mestu prepovedali kajenje na javnih krajih.

Film z najdaljšim naslovom

V programu ne bo umanjkal niti zadnji Liffov nagrajenec Varen kraj Juraja Lerotića, za reprezentacijo domače filmske produkcije pa bosta poskrbela Mož brez krivde Ivana Gergoleta, ki z dramo, posvečeno delavcem z azbestom, počasi odkriva plasti osebnih in skupnostnih travm, ter O ljudeh, ki so v kinu doma Tine Lagler in Blaža Mikliča, ki skozi pogovore s tremi kinooperaterji predstavlja preteklost, sedanjost in prihodnost tega »skritega« poklica. Sekcija Filmski dvojček, ki v fokus postavlja dva evropska filma novejše in starejše produkcije, tokrat prinaša izjemen tematski sklop, ki črpa navdih iz romana Pustolovščine Robinsona Crusoeja. Sklop bo odprla projekcija istoimenskega kratkega nemega filma Georgesa Mélièsa iz leta 1902, ki jo bo z glasbeno spremljavo v živo opremil Niko Novak, s tem pa bo v zanimivo komunikacijo stopil belgijski celovečerec Benjamina Deboosereja, ki se ponaša z enim najdaljših filmskih naslovov. Življenje in nenavadne prigode Robinsona Crusoeja, ki je osemindvajset let živel povsem sam na naseljenem otoku in pravil, da je njegov je pronicljiva satirična subverzija mita, ki v jedro zgodbe postavlja nenasitnega raziskovalca, ki izkorišča rastline in zemljo, dokler ne ukroti otoških domorodcev, ljudstva koz, in si postavi svojo civilizacijo.

Da gre resnično za festival, ki gledalce spodbuja h gledanju onkraj poznanega in domačega, dokazujejo tudi indijski portret muslimanske delavske družine Katera barva?, brezkompromisen iranski film Sveti pajek Alija Abbasija ter intimna skice ženske med kurdskimi borkami v Vratih sanj. Navsezadnje pa tudi Podmornica ponovno prinaša slikovit program za otroke in mlade; med njimi celo dokumentarni Fårö dokument Ingmarja Bergmana, ki ga je za letošnji festival izbrala skupina mladih selektorjev.