»Nekoliko živčen postaneš, ko vsi okoli tebe omenjajo 90 let,« je ob svojem rojstnem dnevu, ki ga proslavlja danes, dejala britanskim novinarjem. »Ne želim veliko razmišljati o 90, raje bom razmišljala o dopolnjenih 29 letih.« Nakar je dodala, da se počuti odlično: »Lahko pridem od točke A do točke B in hodim naokoli. In, hudiča, imam veliko stvari, za katere sem lahko hvaležna.«
Čeprav je sprva želela postati scenografka, se je z igralstvom srečala že zelo zgodaj – v vrtcu. Tam je odigrala svojo prvo vlogo, in sicer je bila velik polž. »Imela sem ogromno lupino. Ko sem zagledala starše, sem vstala. Učiteljica je zavpila, naj se spustim na tla in da ne igram pravilno.« Njena navezanost na odrske deske niti ni presenetljiva, saj sta oba njena starša delala v gledališču.
Profesionalno kariero je začela leta 1957 v gledališču Old Vic Company, kjer je bila štiri leta. V Shakespearjevih igrah je bila največkrat Ofelija v Hamletu, Julija v Romeu in Juliji ter Lady Macbeth v Macbethu. S tem gledališčem je leta 1959 gostovala tudi v Beogradu. Gledališko kariero je nato nadaljevala v Shakespearjevem kraljevem gledališču.
Šefica Jamesa Bonda
Pred televizijske in filmske kamere je zašla s situacijsko komedijo A Fine Romance, v kateri je v letih 1982 do 1985 igrala skupaj s svojim soprogom Michaelom Williamsom (poročena sta bila od leta 1971 do njegove smrti leta 2001). Serija je bila nominirana za deset nagrad bafta Britanske akademije za filmsko in televizijsko umetnost, od katerih je dve dobila prav Dencheva za svojo vlogo. Čeprav je bila bolj zapisana odru, je kasneje igrala še v romantični nadaljevanki As Time Goes By, in to od leta 1992 do konca leta 2005.
Legendarna gledališka igralka pa je svetovno slavo dosegla z vlogo M, šefice Jamesa Bonda. Prvič je kot M zaigrala leta 1995 v filmu Zlato oko in nato še v petih nadaljevanjih, do Kvantuma sočutja leta 2008. Tako je med vsemi igralkami in igralci postala tista igralka, ki se je pojavila v največ filmih o britanskem vohunu.
Za svoje filmske vloge je bila šestkrat nominirana za oskarja, dobila pa ga je za upodobitev britanske kraljice Elizabete I. v filmu Zaljubljeni Shakespeare. »Nikoli si nisem mislila, da bom oskarja dobila za film, v katerem sem na platnu osem minut,« se je kasneje pošalila. Meni tudi, da je filmska igra peklenska: »Je kot mučenje. Enkrat odigraš in to je za vedno v škatli. V gledališču pa si lahko v četrtek odličen, v petek povprečen, v nedeljo pa resno zanič. Ali pa obratno.«
Za svoj doprinos k zgodovini britanskega filma in gledališča je že leta 1970 prejela naziv častnice reda britanskega imperija, leta 2005 pa je dobila odlikovanje članice reda britanskega imperija in od tedaj je dama Judi Dench. In čeprav ji je ob tem nazivu nerodno, v Veliki Britaniji velja za nacionalni zaklad.
Težave s smehom
Dencheva je priljubljena tudi zaradi odprtosti in humorja. Prav smeh jo je pogosto spravil v težave, saj je priznala, da je tudi v tragedijah večkrat prasnila v smeh, kadar se je zgodilo kaj zabavnega. »Res imam strašne težave s smehom,« je dejala za BBC: »Tega niti najmanj ne opravičujem, vendar je to povezano z napetostjo, ki jo čutiš, kar je običajno v tragedijah.«
Kako zabavna je, je dokazala tudi pri 81 letih, ko si je dala na desno zapestje narediti tatu z napisom carpe diem. Že leta prej se je šalila, da ima na zadnjici tatu z imenom filmskega producenta Harveyja Weinsteina. Svoji maskerki je res naročila, naj ji na zadnjico napiše ime razvpitega producenta, in na neko kosilo mu je prinesla fotografijo domnevnega tatuja. »Bil je res osramočen, kar je bilo edino prav,« je kasneje dejala novinarjem.
Dama Judy Dench je letos žal objavila vest, da ne bo več igrala. Zaradi posledic degeneracije rumene pege, bolezni, ki poškoduje vid, skoraj ne vidi več. Kot je razložila, se je v preteklih letih kljub slabšemu vidu zanašala na svoje znanje, fotografski spomin in intuicijo, sedaj pa ne zmore več. »Niti križank v časopisu ne vidim več,« se je pošalila.
