Filmi, ki jih zaradi čudaških, politično nekorektnih, obešenjaških ter na vse načine sočnih vsebin ni mogoče zaslediti na rednih sporedih kinematografov, vino, ki samo ob redkih priložnostih več dni teče v tolikšnih količinah, pa tudi druščina obiskovalcev, kakršno bi le težko zbrali na kup kje drugje – vse to in še več je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je ta konec tedna že 21. po vrsti končal v Ljutomeru, seveda v svojem značilnem slogu: s povorko zombijev, ki se je majala po glavnem mestnem trgu in s tem uvedla sobotno večerno podelitev festivalskih nagrad, hrupnimi zvoki, ki so iz ozadja barvali vse bolj razposajeno vzdušje zadnjega festivalskega dne, in filmskimi projekcijami, ki so zaokrožile tudi tokrat precej obsežno ponudbo žanrskih izdelkov vseh dolžin.

V štirih večerih in na prav toliko prizoriščih se je na letošnjem festivalu zvrstilo več kot 40 srhljivk, grozljivk, grotesknih kriminalk ali nenavadnih psiholoških dram, praviloma začinjenih (še) s črnim humorjem, presenetljivimi obrati in nepričakovani slogovnimi domislicami, poleg njih pa še pester nabor drugih dogodkov, pogosto podčrtanih z drugim temeljem festivala, vinom. Kar pa nikakor ne pomeni nujno brezsramnega zlivanja v grlo – morda bi bilo pravilneje reči, da vino (ob vseh svojih drugih koristih) tu ponuja primerno družabno mazivo, ki omogoča razmah poglobljenih pogovorov o filmu in drugih pomembnih življenjskih temah. Po drugi strani pa tudi širi dovzetnost za nekoliko bolj svojevrstne umetniške prijeme ali (v skrajnem primeru) celo omrtvi možgane do tiste mere, da lahko brez večjega vznemirjenja spremljajo brizganje telesnih delov po velikem platnu.

Festival nikoli ni skrival svojih korenin v odklonski in podtalni estetiki, a je hkrati povsem primeren tudi za družinski obisk.

Širok razpon dogodkov

»Grossmann«, ki nikoli ni skrival svojih korenin v odklonski in podtalni estetiki, a je hkrati povsem primeren tudi za družinski obisk, je festival v pravem pomenu besede: torej večdnevno praznovanje, med katerim se čas vsaj za obiskovalce tako rekoč ustavi in ki prisotnim poleg živahnega filmskega (ter vinskega) sporeda ponuja še množico različnih dejavnosti, pa naj gre za vsebine iz gosto stkanega spremljevalnega programa ali druge zanimivosti, ki jih ponuja Ljutomer z okolico. Med uživanjem v hladnem špricarju, ki je osnovna izbira pri naročanju pijače, se tako obiskovalec kaj hitro sooči s povsem praktičnimi, četudi pretežno sladkimi dilemami: naj se odpravi na eno bližnjih prizorišč in si tam ogleda še kakšen film, naj se nemara raje udeleži bolj ali manj zabavnega filmskega kviza, se naposled sprehodi tistih nekaj metrov do stojnic subkulturne tržnice in se tam prepusti brkljanju med vinilnimi ploščami, raznimi oblačili, priponkami, nenavadnimi (pa tudi čisto običajnimi) kosi nakita in podobnimi izdelki – ali pa naj si preprosto natoči še enega?

Tallulah H. Schwab Grossmannov festival 2025

Hudega mačka za najboljši celovečerni film je s filmom Gospod K prejela Tallulah H. Schwab. Foto: Špela Jambriško / Grossmannov festival

Eden od čarov tega festivala je tudi v tem, da napačnega odgovora ni. Kajti ne glede na število izpraznjenih kozarcev si mora vsak že kar kmalu priznati, da izdatnost ponudbe presega njegove zmožnosti in da je le od njega samega odvisno, ali se bo raje zabaval z opazovanjem tekmovanja za najboljši grozljiv kostum ali pa se bo posvetil predstavitvi pred kratkim izdanega stripa o Fritzu Langu in pogovoru z njegovim avtorjem Zoranom Smiljanićem.

Med uživanjem v hladnem špricarju, ki je osnovna izbira pri naročanju pijače, se obiskovalec hitro sooči s povsem praktičnimi, četudi pretežno prijetnimi dilemami.

Veliko število nagrad

Hudega mačka za najboljši celovečerni film je v konkurenci petih del osvojila nizozemsko-belgijska koprodukcija Gospod K režiserke Tallulah H. Schwab, ki ga je žirija (v njej so bili Fabrice du Welz, Jan Cvitkovič in Peter Braatz) med drugim označila kot »čudovito ustvarjeno« filmsko potovanje; v krajšem zahvalnem govoru je avtorica te nadrealistične kafkovske drame omenila pomen prispevka vseh svojih sodelavcev, poklonila pa se je tudi »izjemnemu in nekoliko noremu festivalu«. Posebne omembe sta bila ob tem deležni še kinetična, stilizirana parafraza klasičnih vohunskih filmov Odsev v mrtvem diamantu (režija Hélène Cattet in Bruno Forzani) in ukrajinska znanstvenofantastična drama Ti si vesolje v režiji Pavla Ostrikova.

Grossmannov festival 2025

Projekcije na prostem na Glavnem trgu so bile tudi letos precej dobro obiskane, ne glede na uro večera. Foto: Špela Jambriško / Grossmannov festival

Hrupnega mačka za najboljši glasbeni dokumentarec je odnesel film Grandpa Guru režiserja Silvia Mirošničenka, estetsko in vsebinsko razgiban portret kultnega sarajevskega glasbenika Gina Srđana Jevđevića, posebno omembo pa je žirija, ki so jo sestavljali Igor Vidmar, Boris Čibej ter Alex Wank, namenila enournemu »naredi sam« dokumentarcu 100dB Indust-Bag, v katerem sta Gregor Bauman in Jaka Terpinc zarisala zgodbo legendarne metliške pank skupine. Toda kako je za 600 evrov sploh mogoče posneti film? »Če si res želiš narediti neki film, ga boš pač naredil,« je komentiral Bauman, sicer znani glasbeni novinar in kritik.

Slakovega hudega mačka za najboljši kratki film je prejela kanadska »geriatrična grozljivka« Jedec časa, ki jo je režiral Ryan Couldrey, posebne omembe pa je bil deležen še ruski film Izrodki v režiji Aleksandra Samsonova. Ista žirija – sestavljali so jo Ramona Sehr, Vitomir Kaučič in Jurica Hižak – je podelila še nagrado méliès d'argent (v tekmovalnem programu za najboljši evropski fantastični kratki film), ki jo je dobila britanska grozljivka Biserni glavnik, ki jo je zrežiral Ali Cook; posebno omembo je prejela slovaško-češka animirana komedija Svoboda kokošim (režija Matúš Vizár). Podobno tesne odločitve so zaznamovale tudi vinski program, v katerem so med petimi belimi vini lokalnih vinarjev, ponujenimi na javni pokušini, najboljšega izbrali kar gostje – ti so se, po vzdušju sodeč, naloge lotili res temeljito, vendar pa je izid ostal negotov tudi, ko so zaloge pošle. Vinskega hudega mačka sta si nazadnje razdelila šipon premium 2021 vinogradništva družine Kos in laški rizling 2024 kleti Škrget. 

Priporočamo