Kot je ob predstavitvi letošnjega festivala poudarila direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, je »festival slovenskega filma vsako leto pokazatelj stanja domače filmske produkcije. V tekmovalnem programu bo tako letos prikazanih kar sedem celovečernih igranih filmov, ki zaradi produkcijsko in finančno zahtevnejše forme v Sloveniji ne morejo nastajati brez podpore javnih sredstev. To zgolj potrjuje dejstvo, da v naši majhni skupnosti javna sredstva še zmeraj predstavljajo temelj za to, da film sploh nastaja.« Med celovečernimi igranimi prvenci gre letos izpostaviti filma Moja Vesna režiserke Sare Kern, ki je bil premierno predstavljen na berlinskem filmskem festivalu, ter Jezdeca režiserja Dominika Menceja, ki se je avgusta uvrstil v tekmovalni program sarajevskega filmskega festivala. Žanr eksperimentalno-igranega in igrano-dokumentarnega filma tokrat zastopata film Ptičar režiserja Roberta Černelča ter Pošvedrani klavir režiserja Mihe Vipotnika, žanr igranega mladinskega filma pa Vesolje med nami režiserke Rahele Jagrič Pirc ter prvi slovenski božični mladinski film Kapa režiserja Slobodana Maksimovića, ki bo po uspehu na sarajevskem filmskem festivalu v Portorožu doživel še slovensko premiero. V tekmovalnem programu najdemo tudi mednarodno odmeven celovečerec Matevža Luzarja Orkester, ki je v Pekingu prejel nagrado za najboljšo režijo, ter nedavno premierno prikazan film Dedek gre na jug Vinčija Vogua Anžlovarja, med dokumentarnimi filmi pa Smučarske sanje režiserke Haidy Kancler, Konoplja osvobaja režiserja Mihe Čelarja, Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja ter pet celovečercev, nastalih ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Ujeti bo mogoče tudi osem celovečernih naslovov manjšinskih koprodukcij.
Otvoritveni film Vesna
Že drugič pod direktorsko taktirko filmskega in televizijskega scenarista in režiserja Bojana Labovića festival letošnje slavnostne otvoritve izjemoma ne bo začinil s tekmovalnim filmom, temveč z restavrirano in digitalizirano kopijo filma Vesna Františka Čápa. S projekcijo se bodo poklonili spominu na režiserja ob 50. obletnici njegove smrti, pa tudi 120. obletnici rojstva montažerke filma Milke Badjura, 110. obletnici rojstva avtorja glasbe Bojana Adamiča in ne nazadnje 25. obletnici Festivala slovenskega filma, katerega osrednje nagrade nosijo ime prav po tej zimzeleni uspešnici iz leta 1953. Čápu pa bo posvečen tudi zadnji dan festivala, ko se bo slovenska filmska javnost skupaj s predstavniki občine Piran na piranskem pokopališču poklonila temu pionirju domače kinematografije, se sprehodila po Čápovi »turistični filmski poti« ter si nato v Gledališču Tartini ogledala brezplačno projekcijo druge Čápove klasike, Ne čakaj na maj.
Poseben poklon v okviru dogodka ob svetovnem dnevu animiranega filma pa bo namenjen tudi pionirju slovenske animacije Sašu Dobrili. Letos mineva 100 let od njegovega rojstva in 70 let od premiere prvega slovenskega animiranega filma 7 na en mah (1952). Na festivalu bo prikazana njegova digitalizirana kopija.
Posveti in nagrade
Poleg pregleda slovenske avdiovizualne bere preteklega leta festival ponuja tudi strokovni program, v sklopu katerega bo mogoče ujeti posvet Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev na temo intimnih prizorov v filmu, predavanje slovenskega skladatelja in cineasta Mitje Reichenberga z naslovom Glasba in film ter pogovor na vse bolj aktualno temo Film in turizem.
Strokovno žirijo za celovečerne filme letos sestavljajo filmski režiser in scenarist Darko Sinko, igralec in pisatelj Milivoj Miki Roš ter filmska teoretičarka in kritičarka Ivana Kronja, strokovno žirijo za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, igrane in študijske filme pa scenaristka in režiserka Urša Menart, filmski ustvarjalec in programski direktor Festivala kratkega filma Matevž Jerman ter režiser in avtor animiranih filmov Miloš Tomić. Nagrade bodo podelili tudi Društvo slovenskih filmskih publicistov Fipresci, Art kino mreža Slovenije in občinstvo, Badjurova nagrada pa bo na slavnostnem odprtju festivala podeljena filmski in gledališki igralki Mileni Zupančič. Ob tej priložnosti bo Slovenska kinoteka v Avditoriju Portorož pripravila tudi razstavo o nagrajenki.
Naziv »prijatelja slovenskega filma«, častnega gosta, ki ga veže tesna vez s slovensko publiko in filmsko produkcijo, letos nosi hrvaški režiser Rajko Grlić, ki je v svoji petdesetletni karieri sodeloval z mnogimi slovenskimi ustvarjalci, med njimi tudi z letošnjo Badjurovo nagrajenko, igralko Mileno Zupančič, scenaristom Brankom Šömnom, tonskim mojstrom Marijanom Megličem in pred kratkim umrlim igralcem Radkom Poličem. Posebna festivalska projekcija filma Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba bo tako pospremljena s pogovorom, v katerem bodo sodelovali Rajko Grlić, Milena Zupančič, Branko Šömen ter scenarist in režiser Matjaž Ivanišin, in bo hkrati služila kot poklon pokojnemu Radku Poliču.
