Trikotnik žalosti je satira, v kateri so vloge in razredi obrnjeni na glavo. Manekena Carl in Yaya se prebijata skozi svet mode, hkrati pa raziskujeta meje svojega razmerja. Par je povabljen na luksuzno križarjenje, na katerem se znajde cela paleta izjemno bogatih potnikov, od ruskega oligarha, britanskih trgovcev z orožjem, do neobičajnega kapitana, alkoholika, ki citira Marxa. Križarjenje se konča katastrofalno. Carl in Yaya se znajdeta na zapuščenem otoku s skupino milijarderjev in enim od ladijskih čistilcev. Hierarhija se nenadoma obrne na glavo, saj je čistilka edina, ki zna ribariti, je vsebina filma povzeta na spletni strani Evropske filmske akademije (EFA).
Najboljša igralka v vlogi Sisi
Za najboljšo igralko je bila razglašena Vicky Krieps za vlogo Sisi v filmu Korzet. Film je bil nominiran za več nagrad, tudi za najboljši film in režijo, za katero se je potegovala avstrijska filmska ustvarjalka Marie Kreutzer, a je odšel brez drugih kipcev.
Enako usodo si je delilo tudi več drugih filmov, ki so bili nominirani v več kategorijah, a ostali brez nagrad. EFA je namreč v kategoriji igranih evropskih celovečercev nominirala pet filmov, poleg Trikotnika žalosti in koprodukcijskega filma o avstrijski cesarici Elizabeti še film španske režiserke Carle Simon Alcarras, belgijsko-nizozemsko-francosko koprodukcijo Blizu v režiji Lukasa Dhonta in koprodukcijo štirih evropskih držav Holy Spider v režiji iranskega režiserja Alija Abbasija. Imena teh celovečercev so se pojavljala tudi pri nominacijah za najboljšo režijo, scenarij in najboljšo igralko oz. igralca, a so, kot omenjeno, ostala brez nagrad.
Na sinočnji triurni prireditvi so sicer podelili še več drugih nagrad. Med prvimi je slavila Slovenija, saj je bila kot prva razglašena nagrada za kratki film, ki jo je prejel kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić. Film popelje gledalca na izlet v zgodovino intimnosti podeželske babice, ki povzema odnos, v katerem so bile ženske v prvi polovici 20. stoletja.
Nagrajena je bila tudi slovenska manjšinska koprodukcija Telesce, prvenec italijanske režiserke Laure Samani, pri katerem je kot direktor fotografije sodeloval Mitja Ličen. Film je prejel nagrado Fipresci za evropsko odkritje.
Nagrado za življensko delo prejela Margarethe von Trotta
Za najboljši dokumentarni film je bila razglašena litovsko-francosko-nemška koprodukcija Mariupolis 2, ki jo je režiral Mantas Kvedaravičius. Nagrado je v njegovem imenu prejela hči, ker je bil litovski režiser spomladi ubit v času snemanja tega dokumentarca med obleganjem ukrajinskega Mariupolja.
Za evropsko komedijo so razglasili španski film The Good Boss, ki ga je režiral Fernando León De Aranoa, za najboljši animirani film pa koprodukcijo No Dogs or Italians Allowed v režiji Francoza Alaina Ughetta.
Za življenjsko delo je bila nagrajena Margarethe von Trotta - nemška filmska režiserka, scenaristka in igralka. Ob prejemu je spomnila, da je šele tretja filmska ustvarjalka, ki je prejela to nagrado v 35 letih podeljevanja nagrad, ko so jih prejemali moški kolegi.
35. podelitev evropskih filmskih nagrad sta vodila islandska igralka Kristjánsdóttir ter umetnik in komik Hugleikur Dagsson. Večkrat sta se pošalila na račun Islandcev in Islandije, pa tudi prireditve, med drugim sta dejala, da je podobna podelitvi oskarjem, le da so vsi filmi tuji.
EFA je že konec novembra razkrila nekaj imen dobitnikov t.i. nagrad odličnosti. Letošnjo podelitev nagrad, s katero se bo sklenil Mesec evropskega filma, pa je zaznamovala tudi prva »zelena« nagrada. Prva prejemnica nove evropske nagrade za trajnostni razvoj je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
