Filmski in gledališki igralec Janez Hočevar Rifle bo nocoj prejel nagrado bert za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Podelitev bo ob 19. uri v Slovenski kinoteki, ob tej priložnosti bodo predvajali tudi film po izboru nagrajenca, komično kriminalni celovečerni film Jureta Pervanjeta Do konca in naprej.

V utemeljitvi nagrade so Rifleta, kot ga poznajo generacije gledalcev in poslušalcev, opredelili za posebne vrste fenomen: »Površen pogled ga kot enega najbolj prepoznavnih slovenskih obrazov zanesljivo umesti na sam vrh domačega komedijantstva, a če se podrobneje posvetimo njegovi dolgi in pestri ustvarjalni poti, spoznamo, da je ta polna meandrov in presenečenj, da Hočevar enakovredno sodi tudi med najbolj večplastne in niansirane interprete človeške narave.«

V podkrepitev tega so našteli nekaj njegovih vlog: v Cvetju v jeseni Matjaža Klopčiča se pojavi v dveh, sicer epizodnih, a nadvse raznolikih vlogah; v filmu Učna leta izumitelja Polža Janeta Kavčiča je strogi oče, a ne papirnat mladostnikov antagonist, temveč skrbnik iz mesa in krvi; v Butnskali Francija Slaka se vešče prilagaja vratolomnemu toku filmske pripovedi in eklektičnemu loku razvoja svojega lika; v Kavarni Astoria Jožeta Pogačnika pa na plečih interpretacije lastnika kavarne v času spremembe družbenega reda polnovredno upodobi usodo posameznika in hkrati celega družbenega sloja na pomembnem zgodovinskem razpotju. Za zadnjo vlogo je prejel zlato areno na filmskem festivalu v Pulju.

Ponarodeli liki, z mitološkim statusom

Kot so še zapisali v društvu, je Hočevarjeva pestra ustvarjalna pot bržkone tudi posledica igralčeve strastne želje po svobodi: kot svobodnjak v svojem poklicu je lahko vloge v filmu, na televiziji, radiu, v družbi izbiral, a mnoge med njimi je bil zavoljo preživetja »prisiljen« prevzeti. »Vendar se zdi, da Hočevar raznovrstne vloge sprejema tako kot življenje samo: lahkotno, odprtih rok in srca, s spontanim razumevanjem soobstoja svetlobe in senc človekovega bivanja.«

Rifle je zaigral v številnih celovečernih filmih, kot so poleg omenjenih še Čisto pravi gusar režiserja Antona Tomašiča, Poletje v školjki 2 Tuga Štiglica in Pokrajina št. 2, Vinka Möderndorferja, ter TV filmih in dramah, kot so Stari časi Zvoneta Šedlbauerja, Bonboniera Jana Zakonjška in Vampir z Gorjancev Vincija Voguea Anžlovarja.

Videti ga je bilo mogoče tudi v TV serijah, kot so Dekameron, Naočnik in Očalnik, Naša mala klinika, Usodno vino in Primeri inšpektorja Vrenka. Mnogim gledalcem televizije pa je ostal v spominu po oddaji Podarim dobim s prepoznavnima šalom in kapo.

»Pregled njegovega ustvarjanja na preseku različnih medijev - od filma, gledališča, televizije, radia do stand-up komedije - jasno izkazuje igralčevo širino in odstira več medijskih person; nekatere so ponarodele in v določenih obdobjih dosegle celo mitološki status,« je v poklon Rifletu zapisala Anja Banko.